Ministrica za obrambo Andreja Katič je bila danes, v ponedeljek, 28. avgusta, slavnostna govornica na prireditvi, ki je v spomin na 76. obletnico poboja talcev potekala v Spodnjih Gorjah pri spomeniku pod hribom Revovca. Ministrica Andreja Katič in župan Občine Gorje Peter Torkar sta k spomeniku ob začetku spominske slovesnosti položila venca.
Spominska slovesnost, ki so se je udeležili ministrica za obrambo Andreja Katič, župan Občine Gorje Peter Torkar, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Tit Turnšek, borke in borci slovenskega narodnoosvobodilnega partizanskega boja ter domačinke in domačini, je potekala v spomin na dogodek, ko so nemški vojaki pobili več talcev. 28. avgusta 1941 so iz nacističnih zaporov v Begunjah pripeljali Franca Sokliča iz Krnice, Janeza Zupana z Nomenja, Jožeta Pekona z Blejske Dobrave in domačina Jožeta Repeta ter jih ustrelili kot maščevanje za smrt nekoga, ki je sodeloval z okupatorjem. Gre za enega prvih pobojev ljudi, ki so pred delovanjem partizanskih enot izkazovali pripadnost domovini in visoko stopnjo zavesti. Takratno dogajanje je v nagovoru povzel župan občine Peter Torkar in prisotnim postavil vprašanje, zakaj so ljudje nasilni in počno človeške norije, ko nas že narava opominja na našo ranljivost. Kot izjemno dragoceni vrednoti je izpostavil svobodo in mir.
Tudi ministrica za obrambo Andreja Katič je dejala, da je nemogoče razumeti tako silno sovraštvo, ki ga je izkazoval okupator nad našimi ljudmi, kot tudi izdajstvo in delovanje proti lastnemu narodu. Toda, je dejala ministrica, je delovanje okupatorja krepilo odpor. »Danes se trdno zavedamo veličine upora partizanskih bork in borcev ter moči, s katero so se kljub trpljenju in številnim žrtvam znova in znova dvigali v junaški borbi. Dejstvo je namreč, da danes – če se ne bi takrat z vsem pogumom in vsem tveganjem, ki so ga sprejeli nase, uprli nacifašizmu in nasilnemu potujčevanju – v naših vaseh in mestih ne bi več govorili slovensko. Ne bi se ohranili kot narod. In ne bi imeli svoje države, samostojne in suverene Republike Slovenije,« je dejala Andreja Katič. V nadaljevanju je dejala, da je ta tragični dogodek tudi priložnost, da skupaj okrepimo moči za izzive, ki so pred nami danes. Pri tem je posebej izpostavila pogum, ki ga po ministričinem prepričanju v našem okolju vse bolj primanjkuje. Kot je dejala, je danes »prevladujoča drža – ki niti ni drža, temveč le pomanjkanje duha – brezbrižnost. In to je tisto, česar nas je lahko upravičeno strah. Kajti ko dobronamerni molčijo, se odpirata prostor in vpliv za vse, ki nočejo dobrega. Za vse, ki bi radi vnesli le nezadovoljstvo in nesoglasje.« Izrazila je željo, da se več ljudi vključi v aktivno civilnodružbeno in politično delovanje, obenem pa državljanke in državljane povabila, da se udeležujejo volitev, saj so te osnova aktivnega državljanstva: »Kajti ne smemo se čutiti nemočni ob stvareh in dogajanjih, na katere vendarle lahko vplivamo. In ki jih lahko tudi spremenimo. Zato je prav, da se odločamo po svoji vesti in javno izrazimo svoje mnenje, kadar vemo, da je to potrebno. V demokraciji obvelja volja večine. Tistih, ki se nočejo javno izpostaviti, pa v nobeni ureditvi ni slišati.« Obrambna ministrica je ob koncu opozorila na zavedanje, da pravice, v katerih danes uživamo, niso nekaj samoumevnega in so bile težko priborjene, na nujnost njihovega priznavanja pa je treba neprestano opozarjati, da bi ohranili družbo blaginje in socialne pravičnosti.
Spominska slovesnost, ki so se je udeležili ministrica za obrambo Andreja Katič, župan Občine Gorje Peter Torkar, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Tit Turnšek, borke in borci slovenskega narodnoosvobodilnega partizanskega boja ter domačinke in domačini, je potekala v spomin na dogodek, ko so nemški vojaki pobili več talcev. 28. avgusta 1941 so iz nacističnih zaporov v Begunjah pripeljali Franca Sokliča iz Krnice, Janeza Zupana z Nomenja, Jožeta Pekona z Blejske Dobrave in domačina Jožeta Repeta ter jih ustrelili kot maščevanje za smrt nekoga, ki je sodeloval z okupatorjem. Gre za enega prvih pobojev ljudi, ki so pred delovanjem partizanskih enot izkazovali pripadnost domovini in visoko stopnjo zavesti. Takratno dogajanje je v nagovoru povzel župan občine Peter Torkar in prisotnim postavil vprašanje, zakaj so ljudje nasilni in počno človeške norije, ko nas že narava opominja na našo ranljivost. Kot izjemno dragoceni vrednoti je izpostavil svobodo in mir.
Tudi ministrica za obrambo Andreja Katič je dejala, da je nemogoče razumeti tako silno sovraštvo, ki ga je izkazoval okupator nad našimi ljudmi, kot tudi izdajstvo in delovanje proti lastnemu narodu. Toda, je dejala ministrica, je delovanje okupatorja krepilo odpor. »Danes se trdno zavedamo veličine upora partizanskih bork in borcev ter moči, s katero so se kljub trpljenju in številnim žrtvam znova in znova dvigali v junaški borbi. Dejstvo je namreč, da danes – če se ne bi takrat z vsem pogumom in vsem tveganjem, ki so ga sprejeli nase, uprli nacifašizmu in nasilnemu potujčevanju – v naših vaseh in mestih ne bi več govorili slovensko. Ne bi se ohranili kot narod. In ne bi imeli svoje države, samostojne in suverene Republike Slovenije,« je dejala Andreja Katič. V nadaljevanju je dejala, da je ta tragični dogodek tudi priložnost, da skupaj okrepimo moči za izzive, ki so pred nami danes. Pri tem je posebej izpostavila pogum, ki ga po ministričinem prepričanju v našem okolju vse bolj primanjkuje. Kot je dejala, je danes »prevladujoča drža – ki niti ni drža, temveč le pomanjkanje duha – brezbrižnost. In to je tisto, česar nas je lahko upravičeno strah. Kajti ko dobronamerni molčijo, se odpirata prostor in vpliv za vse, ki nočejo dobrega. Za vse, ki bi radi vnesli le nezadovoljstvo in nesoglasje.« Izrazila je željo, da se več ljudi vključi v aktivno civilnodružbeno in politično delovanje, obenem pa državljanke in državljane povabila, da se udeležujejo volitev, saj so te osnova aktivnega državljanstva: »Kajti ne smemo se čutiti nemočni ob stvareh in dogajanjih, na katere vendarle lahko vplivamo. In ki jih lahko tudi spremenimo. Zato je prav, da se odločamo po svoji vesti in javno izrazimo svoje mnenje, kadar vemo, da je to potrebno. V demokraciji obvelja volja večine. Tistih, ki se nočejo javno izpostaviti, pa v nobeni ureditvi ni slišati.« Obrambna ministrica je ob koncu opozorila na zavedanje, da pravice, v katerih danes uživamo, niso nekaj samoumevnega in so bile težko priborjene, na nujnost njihovega priznavanja pa je treba neprestano opozarjati, da bi ohranili družbo blaginje in socialne pravičnosti.
Predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Tit Turnšek je podelil borčevski priznanji, in sicer partizanskemu kurirju Jožetu Lipovcu in županu Gorij Petru Torkarju.
