Na srečanje so bili vabljeni vsi kandidati za poslance, na povabilo so se odzvali (po abecednem vrstnem redu strank):  Zmago Skobir (Demokrati. Anžeta Logarja), Peter Podlesnik (Državljansko gibanje Resni.ca), Katarina Štravs (Gibanje Svoboda), Franci Kindlhofer (Glas upokojencev Pavla Ruparja), Milan Rejc (Levica in Vesna), Emil Brence (Mi, Socialisti!), Maja Fajdiga Komar (Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka, Fokus Marka Lotriča), Matej Ahačič (Piratska stranka Slovenije), Dušan Vučko (Prerod – stranka Vladimirja Prebiliča), Blaž Ažman (Slovenska demokratska stranka – SDS), Ljuba Tavčar (Socialni demokrati – SD) in Gorazd Pretnar (Zeleni Slovenije + SG Stranka generacij).

Odsotnost je, iz zdravstvenih razlogov, opravičila Katja Čelec (Slovenska nacionalna stranka – SNS), na povabilo pa se nista odzvali Petra Klavčič (Karl Erjavec stranka Zaupanje) in Darja Teran (Koalicija alternativa za Slovenijo (Stranka nič od tega in Stranka za zdravo družbo)).

Župan je v središče pozornosti razprave vključil pet perečih tem:   
- izgradnja Južne razbremenilne ceste,
- predolgotrajni postopki sprememb in sprejema občinskih prostorskih načrtov (OPN),
- sofinanciranje kanalizacijskega omrežja,
- sofinanciranje izgradnje ustanov za vzgojo in izobraževanje,
- Zakon o Bledu.

Povzetek srečanja po točkah, kot jih je naslavljal župan Občine Bled Anton Mežan, objavljamo v nadaljevanju.

1. Kakšno je vaše mnenje o Južni razbremenili cesti (JRC) – ali lahko pričakujemo, da boste na državni ravni izgradnjo zagovarjali kot enega ključnih infrastrukturnih projektov ob morebitni sestavi koalicije?

Kandidati za poslance podpirajo projekt izgradnje (JRC) in se strinjajo, da je potrebno vložiti vse napore v čimprejšnje dokončanje projekta.

Franci Kindelhofer (Glas upokojencev Pavla Ruparja) je na srečanju izpostavil, da obvoznice v tej obliki ni nikoli zagovarjal, saj bi morala potekati po drugačni trasi in, po njegovem mnenju, gradnja tovrstne razbremenilne ceste predstavlja zgolj začasno rešitev, saj bi Bohinj potreboval direktno povezavo z avtocesto, hkrati problematizira razrez Ribenskega polja.

Emil Brence (Mi, socialisti!) izpostavi, da so karakteristike razbremenilne ceste popolnoma drugačne kot obvoznice in se z opozorili kandidata za poslanca Kindelhofer strinja. Meni, da gre pri projektu JRC za nesrečno umeščanje v prostor, v rodovitna območja kmetijskih zemljišč prve kategorije. Izpostavi, da so bile v preteklosti že predlagane boljše rešitve, ki temeljijo na dejstvu, da bi bil večji del ceste vkopan. Opozarja, da bodo prihodnje generacije primorane ponovno reševati isto težavo.  

Matej Ahačič (Piratska stranka Slovenije) projekt zagovarja, a izpostavi, da je ob enem potrebno usmeriti fokus na vzpostavitev boljšega javnega potniškega prometa.

Dušan Vučko (Prerod – stranka Vladimirja Prebiliča) prav tako ugotavlja, da izgradnja JRC prometnih težav ne bo rešila dolgoročno, saj bi bilo potrebno drugačno umeščanje v prostor in hkrati poskrbeti za varovanje narave in rodovitnih zemljišč. Dodaja, da bi država morala tovrstne projekte uvrščati v državni lokacijski načrt in hkrati omejiti lastniško pravico v primeru projektov, ki so v javnem interesu. Dodaja, da bi sodišča morala tovrstne primere obravnavati prednostno.

Župan je na replike kandidatov za poslance dodal, da bi morebitna sprememba trase trajala dodatnih 20 let. Občina infrastrukturne projekte umešča v prostor – a tam, kjer pridobi dovoljenja od 36 mnenjedajalcev. Strinja se, da trasa ni optimalna, a da je dejstvo projekta »vzemi ali pusti«.

2. Postopki za prostorske načrte trajajo predolgo. Župan izpostavi, da je Občina Bled v letu 2015 začela s postopkom (zgolj) spremembe prostorskega načrta, zaključila pa v letu 2025 kljub angažmaju strokovnih služb. Meni, da bi se tovrstni postopki morali zaključiti v času mandata župana. Ob tem izpostavi, da ni težava gradnja npr. doma za starejše občane ali javnih najemniških stanovanj za mlade, težavo predstavljajo zemljišča. Tudi v primeru, da so ta na voljo, je potrebna sprememba prostorskih aktov, zato je nujno skrajšanje postopkov.

Kandidati se večinoma strinjajo, da je Slovenija država čakalnih vrst, da je postopke potrebno skrajšati in jih optimizirati ter narediti vitko državo.

Dušan Vučko (Prerod – stranka Vladimirja Prebiliča) zagovarja uvedbo in prenos pristojnosti na pokrajine, določenih pristojnosti pa na občine. Meni, da je potrebna reforma celotne prostorske zakonodaje, uvedba molka organa ter prevzemanje odgovornosti. V spremembe skrajševanja postopkov bi šel s tresočo roko.

Maja Fajdiga Komar (Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka, Fokus Marka Lotriča) se strinja s kandidatom Vučkom z uvedbo pokrajin. Zagovarja decentralizacijo države in upoštevanje rokov, do katerih morajo biti podani odgovori.

Emil Brence (Mi, Socialisti!) meni, da bi v primeru, če bi želeli skrajšati postopke, določenim bili primorani odreči pristojnosti. Meni, da je rešitev v spoštovanju fiksnih rokov za odločanje in prevzemanju odgovornosti.

Milan Rejc (Levica in Vesna) meni, da uvedba pokrajin težave ne bi rešila. Kot rešitev navaja skrajševanje rokov in prevzemanje odgovornosti pristojnih.

Zmago Skobir (Demokrati. Anžeta Logarja) rešitev vidi v »enem vstopnem mestu«. Določen primer bi prevzelo določeno ministrstvo, ki bi reševalo vse postopke. Rešitev vidi v določitvi ene odgovorne osebe za posamezen projekt in spremljanje napredovanja projekta ter določenih rokov. Meni, da je najprej potrebno vzpostaviti strategijo države umeščanja v prostor.

3. Investicije v kanalizacijsko omrežje so izjemno visoke, aktualni razpisi za pridobitev javnih sredstev pogojujejo priključitev 2000 novih populacijskih enot – Občina Bled iz vseh tovrstnih razpisov izpade. Župan je kandidate vprašal, ali je v njihovem političnem fokusu pomoč pri izgradnji kanalizacijskega omrežja, ki ne vključujejo novih priključitev, saj gre v primeru Bleda za preprečevanje ekoloških katastrof.

Kandidati za poslance podpirajo predlog, strinjajo se, da je potrebno varovati naravo in da bo država morala poiskati vire za financiranje tovrstnih projektov na najbolj občutljivih območjih.

Gorazd Pretnar (Zeleni Slovenije + SG Stranka generacij) težavo vidi v tem, da med poslanci ni prisotnih posameznikov iz naravovarstvene stroke – v koliko bi bili, bi na problematiko znali pogledati skozi naravno zaščiteno okolje. Meni, da je na Bled potrebno pogledati iz drugega zornega kota kot na vse ostale pokrajine.

Zmago Skobir (Demokrati. Anžeta Logarja) opozarja, da država nima strategije na mnogokaterih področjih. Meni, da se težave skozi leta rešujejo parcialno, da bo potrebno narediti strategijo za vodne vire in kanalizacijsko omrežje in težave reševati na način, da bodo rešitve dolgoročno vzdržne.

4. Župan izpostavlja, da bi pri financiranju ustanov za vzgojo in izobraževanje javna sredstva morala biti dodeljena po ključu višine odstotkov financiranja glede na vrednost celotnega projekta. Občina Bled je na javnem razpisu Ministrstva za vzgojo in izobraževanje pridobila 3.3 milijona evrov sredstev, kar je tudi maksimalna višina možnih dodeljenih sredstev. Ob tem opozarja, da bo s plačanim DDV država pridobila več sredstev, kot pa jih je dodelila samemu projektu.

Kandidati so se družno strinjali, da bi država za tovrstne projekte morala nameniti več sredstev.

5. Zakonodaja, ki marsikje deluje, ni ustrezna za Bled. Obstajata že Zakon o glavnem mestu Republike Slovenije in Zakon o Lipici. Bled bi, zaradi pritiska obiskovalcev,  zavarovanja naravne dediščine in namenskega prihodka iz naslova turistične takse, ki je glede na namene za Bled premajhen, potreboval Zakon o Bledu. Župana je zanimalo, ali kandidati za poslance podpirajo idejo, da bi začeli razpravljati o tovrstnem zakonu s ciljem, da se ohrani prostor in občutljiv ekosistem.

Kandidati za poslance kategorično ne zavračajo tovrstnega zakona, a menijo, da je zakonov dovolj, pomanjkljiv pa je nadzor in uporaba t. i. zdrave kmečke pameti.

Emil Brence (Mi, Socialisti!) se na načelni ravni z zakonom strinja, če ni preveč omejevalen. Sprašuje se o njegovem namenu, kaj bi pokrival ter kakšne dolžnosti bi nalagal določenim službam, ki delujejo že zdaj in svojega dela ne opravljajo kvalitetno. Prepričan je, če bi pristojne službe dobro opravljale svoje delo, Zakon o Bledu ne bi bil potreben.

Milan Rejc (Levica in Vesna) bi najprej preveril, katere spremembe bi se lahko upoštevale v aktualni zakonodaji in podzakonskimi akti. Meni, da že obstajajo službe, ki bi morale poskrbeti, da je v kraju red, a ne delujejo dovolj učinkovito. O Zakonu o Bledu bi začel razpravljati šele v primeru ko bi bilo dokazno, da je res potreben.

Franci Kindelhofer (Glas upokojencev Pavla Ruparja) bi deloval v smer, da bi občine pridobile večje pristojnosti, hkrati bi bilo potrebno poskrbeti, da bi bile občine financirane na podlagi drugačne osnove z namenom neodvisnega delovanja od vladajočih.

Zmago Skobir (Demokrati. Anžeta Logarja) je opozoril, da je bil Zakon o Lipici sprejet z namenom, da kobilarna ne bi propadla. Pri Zakonu o Bledu bi bil previden, saj so si zakoni lahko nasprotujoči in jih je v praksi težko izvajati. Meni, da bi ministrstva morala opravljati svoje delo, država pa bi morala jasno opredeliti pomen Bleda.

Maja Fajdiga Komar (Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka, Fokus Marka Lotriča) opozarja, da je že obstoječa zakonodaja večkrat v nasprotju z željami in zagovarja ureditev na lokalnem nivoju.

Dušan Vučko (Prerod – stranka Vladimirja Prebiliča) meni, da je težava pomanjkanje strategije in vizije ter izvajanje nadzora. Z zakoni je, kot pravi, določeno že vse, a težava je nedelovanje inšpekcijskih služb. Meni, da bi bilo potrebno najprej preveriti, katere spremembe je možno implementirati v Zakon o Triglavskem narodnem parku.

Blaž Ažman (Slovenska demokratska stranka – SDS) izpostavi, da je v programu stranke zapisano, da je pristojnosti potrebno prenesti na lokalno skupnost tudi glede financiranja, ki bi izhajal iz bruto domačega proizvoda (BDP) glede na prebivalca – na ta način bi občine jasno vedele, s kakšnimi sredstvi razpolagajo.

Gorazd Pretnar (Zeleni Slovenije + SG Stranka generacij) je izrazil pomislek, kdo bi bil skrbnik tovrstnega zakona. V stranki takšnemu zakonu ne nasprotujejo, a bi se ga lotili s tresočo roko.