Pot poteka iz doline Adergasa na višje ležečo planoto Štefanjo goro, mimo Mežnarja, kjer se lahko okrepčate z lokalnimi dobrotami k cerkvi Svetega Štefana in naprej mimo čudovitih polj ter travnikov s pogledom na gorata pobočja Kamniških Alp v Zgornjo in Spodnjo Štefanjo vas. Od tu je možna vrnitev v Adergas ali spust v ravninski vasi Grad ter Dvorje.

Na 11.135 m dolgi poti, ki je po zahtevnosti uvrščena med lažje in traja do 3 ure, se prepletajo naravoslovne, kulturnozgodovinske in športne vsebine. Večina območja s pestro kulturno dediščino je zaščitena naravna vrednota, ki je uvrščena v Naturo 2000.

Posebnost poti je njena zgodovinska vloga, ki je povezovala naselja na Štefanji gori z nižje ležečimi kraji v dolini, med seboj so bili močno kulturno in gospodarsko odvisni.

Naravne vrednote

Lega tematske poti je na nadmorski višini med 350 in 1972 mnv. Vreme na obravnavanem območju je relativno stabilno. Področje spada v vlažni del alpskega in dinarskega višavja. Na severnem delu območja, ki je nekoliko dvignjeno nad Ljubljansko kotlino, se zmerno celinsko podnebje že prepleta z gorskim, za katerega so značilne pogoste temperaturne inverzije – topla, ne prevroča poletja in hladne, ne izjemno mrzle zime. Zaradi prisojne lege in višje nadmorske višine je tu več sončnih ur in dni brez megle, boljši sta tudi dobra vidljivost in kakovost ozračja. Klimatski pas, ki zajema vznožje Krvavca, kjer so v zimskih mesecih izredno pomembni dnevi osončenja in s tem višjih temperatur, ima zelo prijeten vpliv na obiskovalce, saj se področje nahaja nad mejo vpliva inverzije. V poletnem času se povprečne temperature gibljejo med 20 in 22 stopinjami. Povprečna količina padavin v nižinskem delu je približno 1300 mm, v sredogorju 1600 mm, v visokogorju pa več kot 2000 mm.

Prevladuje pretežno mešan gozd, ki je v predelu Adergasa tudi del naravne dediščine (Gozd Olševek – Adergas), ekološko pa je pomembno tudi območje Možjanca – Štefanja gora. Na območju so prisotne različne vrste gozdnega habitata, kot na primer divji prašiči, srnjad, lisica, jelenjad, ptice (šoja, siva vrana), močerad in druge.

Arheološka dediščina:

• Najdišče iz kamene dobe pod cerkvijo Sv. Štefana
• Bivališče in najdbe iz kamene dobe na Štefanji gori
• Frauenstein oz. grad Kamen pri Velesovem

Kulturna dediščina:

• Samostan dominikank Velesovo (Adergas): ustanovili so ga bratje Valter I., Weriand I. in Gerloh III. iz Kamnika v začetku decembra leta 1238, Janez Vajkard Valvasor ga je leta 1689 dobro opisal v Slavi vojvodine Kranjske, v samostanu je najstarejši romarski Marijin kip na Slovenskem, pod njim pa so ohranjene katakombe
• Povezava med samostanom in rodbino Strmolskih; v času obstoja je bil samostan neposredni sosed gradu in vitezov Strmolskih, pomemben stik med obema gospostvoma
• Velesovska romarska cerkev Marijinega oznanjenja (Adergas), v kateri so na ogled Kremser-Schmidtove in Metzingerjeve slike
• Ostanki gradu Kamen (nad Adergasom)
• Trajni nasad pred samostanom Velesovo; trajni nasad, vreden ogleda in daljšega postanka, je parkovna zasaditev z vodometom in poudarja veličastno podobo baročne cerkve, pred katero se nahaja in svojevrsten pečat vstopa v dolino Graben
• Štefanja Gora: najstarejši zapisani kraj v občini (leta 1132), cerkev Svetega Štefana
• Rojstna hiša Davorina Jenka v Dvorjah: na mestu hiše stoji spomenik
• Cerkev sv. Miklavža v Dvorjah
• Cerkev sv. Helene v Gradu

Etnološke vrednote:

• Čebelarstvo: ajdov med, Kranjska čebela (Kranjska sivka) - avtohtona slovenska čebelja vrsta. Čebelarjenje na območju Cerkelj obstaja organizirano že od leta 1920. Včasih je kot lokalna specialiteta slovel zlasti ajdov med. Zadnja leta kmetje spet sejejo ajdo, z namenom prisotnosti ajdovega medu na slovenskem trgu. Na območju je od 750 do 800 čebeljih družin.
• Vzreja konj
• Blagoslov konj na Štefanji gori vsako leto 26. decembra