Voda (iz)vir življenja – zgodba v nadaljevanju

S snemalno ekipo v Dihalnik Šice.

Šica je edina jama v Suhi krajini, ki ima več kot 1.000 metrov dolg jamski sistem.

Kje pa je Teo?«, me je spraševal Miha, ki se je danes prelevil v jamskega snemalca. Teo je pretaknil vsako škrapljo, sploh se ni menil za nas, to je njegov svet. Naenkrat sem le opazila, da nekaj štrleli iz skalne razpoke. Usmerila sem naglavno svetilko in uzrla Tea na preži. »Kako pa si se spravil tja notri«, me je začudilo.

»Ha ha, moji kolegi, gliste, zlezejo tudi v špranje, ki so še veliko manjše od te«, se je pošalil.

»Našel sem ogromno živalic. Ta jama je ena zanimivejših, kar se tiče vodne favne pri nas. Na enem mestu najdeš nekaj izjemnih živali in to v relativno velikem številu.«

»Teo, ne premakni se, prav v tem položaju, ko lezeš iz te ožine, bi te rad fotkal«, je bil nestrpen Luka.

»Tukaj je eno redkih najdišč postranice N. stenopus, zelo lepa in velika vrsta, in edinega jamskega cevkarja na svetu Marifugi cavatica.

Tisto, kar me je pa tokrat res navdušilo, so bile pa samice jamskih ježkov in jamskih kozic z jajčeci,« je navdušeno nadaljeval Teo.

Kako drugačen je svet globoko pod našimi nogami, sem pomislila. Danes načrtujemo še eno snemanje, želeli smo ujeti večerno svetlobo. Teo in Andrej bosta vzorčila favno v enem od termalnih izvirov, ki se stekajo v hudourniško Sušico, v Dolenjskih Toplicah.

Več pa v naslednji foto zgodbi …