Mirna gora je najvišji vrh Bele krajine, hkrati pa ena najbolj jugovzhodnih vzpetin prostranega Kočevskega roga. Zaradi lepe in nezahtevne poti  je cilj številnih pohodnikov in tudi cilj pohodnikov našega društva. Na Mirni gori je stala vse do 2. svetovne vojne znamenita cerkev sv. Frančiška Ksaverija, ki je slovela kot božja pot za odvrnitev hude ure. Pozidana je bila okoli 1743, med 2. svetovno vojno je bila požgana in 1993 delno obnovljena.

Tako kot pri mnogih drugih romarskih cerkvah, je tudi njen nastanek povezan z ljudskim izročilom. Ta pripoveduje, da je v votlini na gori domoval zloben zmaj. Ko je v dolini dozorelo žito in zorelo grozdje, je bruhal hudourne oblake, iz katerih se je vsipala debela toča. Nekoč pa je toča kar sedem let zapovrstjo uničila ves pridelek, zato je zavlada lakota. Ljudje so se v stiski zatekli po pomoč k sv. Frančišku Ksaveriju kot varuhu pred vremenskimi neprilikami. Nad zmajevo votlino so pozidali njemu posvečeno cerkev in hude ure so prenehale. Ker je na gori zavladal mir, je dobila ime Mirna gora.

Na Mirni gori nudi zatočišče dom, ki je nastal na temeljih romarskega zatočišča leta 1929, med vojno je bil požgan, leta 1953 pa obnovljen kot tudi zgrajen razgledni stolp na temelju cerkvenega zvonika. Lastnik doma je PD Črnomelj.

Lepo število udeležencev današnjega pohoda( 27), se nas je zbralo v Vrčicah, kljub dežnim kapljam, z namenom, da naredimo nekaj zase, da pozdravimo nove skrbnike v Domu na Mirni gori in si privoščimo zasluženo malico. Obljubili so nam bograč in zavitek, In smo šli iz Vrčic, v smeri Kleča, mimo Škrilj strmo do Doma na Mirni gori, nekateri tudi do vrha.

Malica je bila več kot odlična. Zjasnilo se je in pogled od doma ali s preurejenega cerkvenega stolpa ponuja lep razgled. Na vzhodu je pod nami Bela krajina z Metliko in Črnomljem, na drugi strani Kolpe pa je že Hrvaška proti Karlovcu; na južni strani vidimo v bližini Poljansko gorovje, za njim gore v Gorskem Kotarju s Klekom in vrhovi Velike Kapele; na zahodu se razprostira Kočevski Rog; na severu vidimo del Gorjancev s Trdinovim vrhom in Žumberak, pred njim pa Smuk in Semenič, ki se dvigata nad Semičem. Če je zelo jasno, sega pogled vse do Zagreba in Medvednice nad njim ter do Karlovca.

Po skupinskem fotografiranju, smo se po delu gozdne učne poti, spustili do nekdanje kočevarske vasi Planina,si ogledali staro pokopališče ob cerkvi sv. Ilije in se mimo Kleča, kjer je lovska koča, vrnili na izhodišče. Ti kraji imajo bogato kulturno in naravno dediščino.

Do Mirne gore vodi nešteto poti, naslednjič si izberemo kakšno drugo…narava je čudovita, neokrnjena, človeka napolni z energijo in veseljem in življenje je lepo !

Elica Pavlič