Deveti razredi smo v začetku oktobra obiskali Stiški samostan, rojstno hišo Primoža Trubarja in Jurčičevo domačijo, kjer smo imeli prvi postanek. Ogledali smo si kratek film Utrinki iz dežele Desetega brata, nato pa še Krjavljevo kočo. V dedovem kotičku, etnografski zbirki, smo videli orodja za na polje. V naslednji hiši je literarna zbirka, kjer smo si lahko ogledali, katera dela je napisal Josip Jurčič. V tej koči je na ogled stanovanje iz tistega časa. Videli smo stare likalnike, gospodinjske pripomočke, orodja za čevljarja, dve spalnici, ena za starše, ena za otroke. V jedilnici je krušna peč, na hodniku pa omara, edina v hiši.

Ogledali smo si tudi Muzej krščanstva v stiškem samostanu. V tem samostanu živijo cistercijani. Ta meniški red je nastal konec 11. stoletja. Menihi živijo po pravilu sv. Benedikta, ki jim določa, kako moliti, se oblačiti, o pokorščini, delu, počitku, itd. Stiški samostan je bil ustanovljen leta 1136. V njem je 50 let živel papagaj Koki, ki zdaj nagačen pozdravlja vse obiskovalce muzeja. Stiški samostan je imel pisarsko delavnico – skriptorij, v katerem so napisali tudi Stiške rokopise, ki imajo pomembno vlogo pri razvoju slovenščine. Nastajali so od leta 1428 do 1440.

Odpravili smo se še v Trubarjevo rojstno hišo. Tubar je napisal prvi dve slovenski knjigi, Katekizem in Abecednik. Živel je v Rašici. Njegov oče je bil mlinar, zato so imeli vedno dovolj za jesti. Pri dvanajstih je Trubar odšel od doma, da bi se šolal v tujini. Na slovenskem ozemlju so Trubarja zaradi njegovih preveč liberalnih idej preganjali. Preselil se je v Nemčijo. Na Trubarjevi domačiji smo izdelali tudi majhno knjigo po postopku, kot so bile knjige narejene v Trubarjevem času.

Pripravili: Ema Fink in Maja Škufca