BILI SMO NA PTUJU

Včasih kar pozabimo, včasih se niti ne zavedamo ali pa nismo dovolj pozorni, da bi opazili, v kako lepi deželi živimo. Topliški seniorji  smo v zadnjih dveh letih z brezplačnim vlakom prepotovali kar nekaj Slovenije, spoznali njene lepote,  znamenitosti in bogato zgodovino. Naša marčevski izziv je bil Ptuj.  Kar nekaj časa sem se spogledovala z njim. Zdel se mi je predaleč, pa preveč prestopov, pa vendar je prevladala želja. Stekli so organizacijski protokoli, izbira najboljše vlakovne povezave, sodelovanje s TIC na Ptuju. Prve prijave so bile vzpodbudne in izkazalo se je, da je bila odločitev prava. Na koncu se  je  število ustavilo pri enainštirideset.

Prišel je dan odhoda z železniške postaje Bršljin. Zbrali smo smer proti Ljubljani in direktno povezavo za Ptuj z ISC vlakom. Že malo pred deseto uro smo prispeli na naš cilj.  Ko smo se z  železniške postaje bližali mestu, nas je že od daleč pozdravljala mogočna grajska utrdba na vrhu griča.  Malo vzpona, razgledi, ki so se odpirali in že smo bili na grajskem dvorišču. Pogledi s Ptujskega  gradu na opečnate strehe mestnega jedra, iz katerih »štrli« mestni stolp,  pogledi na Dravo in Ptujsko jezero, ki mu domačini pravijo tudi Ptujsko morje, so bili prav veličastni. Malo malice iz nahrbtnika in martinčkanja  in že smo pričakali našega vodiča Gregorja. Popeljal nas je skozi zgodovino gradu. Na poti proti staremu delu mesta smo se ozirali na nepozidan travnat grič, arheološki park, znan  pod imenom Panorama.   Izkopavanja nakazujejo, da se na griču in pod njim nahaja osrednji del  nekdanjega rimskega mesta Poetovione.

Ustavili smo se v sončnem parku pri Dominikanskem samostanu, se sprehodili po starem delu mesta ob reki Dravi, občudovali njeno širino in mostove. Seveda brez poziranja na lesenem Dravskem mostu ni šlo. V nadaljevanju smo prišli na Minoritski trg,  kjer se bohoti veličasten minoritski samostan. Kljub požarom in bombardiranjem je danes samostan obnovljen.  Ponaša se z izjemno knjižnico, dvorišče s čudovitimi arkadami, pa je v poletnih mesecih priljubljeno prizorišče številnih dogodkov. Mimo Florjanovega spomenika smo prišli na osrednji del starega mestnega jedra, Mestni trg z najmogočnejšo Mestno hišo, oziroma magistratom. Pročelje krasijo značilnimi vogali, okrasje in figure.  Nadaljevali smo na Slovenski trg in se ustavili pri visokem in masivnem Mestnem stolpu, z značilno čebulno streho, z vzidanimi spomeniki v stene in s tremi urami.  Pred mestnim stolpom stoji Orfejev spomenik, marmorni  nagrobnik, ki so ga postavili mestnemu županu v rimski provinci in  ga uporabljali kot sramotilni kamen. Ne bom opisovala zgodovinskih podatkov, ki nam jih je vodič kar stresal iz rokava, so pa zanimivi in Ptuj res mesto vredno ogleda. Naš čas odrejen za voden ogled  se je iztekel na tržnici. Še nekaj informacij našega vodiča, kje bomo nahranili naše želodčke, poklon in zahvala za popolno vodenje in poslovili smo se.

Tako kot je že v navadi, še malo prostega časa do odhoda vlaka, ki pa je vedno prekratek. In spet vsi skupaj na železniški postaji. Res je čudovito s skupino, ko vsi dogovori veljajo in to je tudi vzgon za naprej.

Prečudoviti  razgledi, ogromno zgodovine rimske Poetovione, stare srednjeveške hiše vpletene med ozke, tlakovane ulice in trge in  rimski spomeniki bodo  spet zaživeli, ko se bomo spomnili na naše potepanje po Ptuju. Utrujenosti pa že naslednji dan nismo več čutili. Ja, ja še bomo šli. Pridružite se tudi vi.

Več slik si lahko ogledate v galeriji.

Martina Klobučar