Tokrat smo se potepali po Hrvaški Istri. Je regija, ki ima resnično vse, neverjetno naravo, čisto morje, bogato kulturno dediščino, nepopisno dobro hrano in vino. Za ljubitelje narave pa tudi pot 7. slapov Buzeta, ki navdušuje z mistično naravo. So poti, je pa ena, o kateri se še dolgo govori, tudi ko jo prehodimo. To je pot ob reki Mirni in Dragi, ki je ena najlepših, najatraktivnejših in najbolj znanih v Istri. Privablja ljubitelje pohodništva, naravne in kulturne dediščine od vsepovsod. Pot je označena od leta 2006, dolga 18 km, krožna, delno zahtevna, v pomoč so jeklenice in jeklene stopalke.

Planinski društveni izleti so zanimivi, zato tudi tokrat ni bila težava napolniti 65 sedežni avtobus. Vožnja do Buzeta je hitro minila. Parkirali smo na parkirišču pivovarne.  S pohodom smo začeli po levem bregu reke Mirne, prečili Komorov most in prišli v popolnoma drug svet. Hodili smo po kanjonu reke Drage. Na poti uživali v razgledih na sedem slapov (štirje na reki Dragi, trije na Mirni), razgibano strugo, na plezališča na strmih stenah. Po tretjem, največjem slapu Vela peč, se je začel strm vzpon. V pomoč so nam bile jeklenice in na vrhu grebena se je odprl čudovit pogled na dolino reke Drage in Buzet, idilično mesto na hribčku. Kamnite poti so nas pripeljale do starega Napoleonovega mostu, zapuščenih vasi, do naselja Kuhari in zame najlepšega dela poti. To je zaspana vasica Kotli, oddaljena od morja 35 min vožnje. Tu so turkizni slapovi in kamnite hiše. Vasica je kraj, kjer se reka Mirna, ki izvira v bližini Huma, združi s starodavnim bogastvom vodnih mlinov. Poveže vodo in zemljo v pričakovanju vrnitve. Turizem se vrača v ta kraj. Obnovljene hiše lahko najamemo in uživamo v lepotah kotlov, tolmunov, ko se ob taljenju snega na Učki in Čičariji napolnijo z dodatno vodo. Nekaj km od vasi je ranč s konji, lahko najamemo tudi enduro motor, lahko se spustimo s padalom iz bližnjega hriba, se peljemo z balonom. Okolica je znana po tartufih in špargljih. Mistična narava daje nešteto možnosti za aktivno preživljanje prostega časa.

Po krajšem postanku je sledil povratek po krožni poti, ki je vodila mimo dveh slapov. Reko Mirno smo prečili trikrat in se vrnili na izhodišče.

Skupaj smo napravili zgodbo, zgodbo, ki bo v naših mislih še dolgo. Vsak planinski izlet je nekaj posebnega .Je veliko več kot hoja, je druženje in uživanje!

Elica Pavlič