Osrednja tema letošnjega pohoda je bila Jurčičeva Kozlovska sodba v Višnji gori, pohodniki smo  sodelovali na literarnem kvizu in si prislužili darilce. Zamisel o Jurčičevi poti se je porodila ob 150-letnici rojstva našega prvega romanopisca. Pot je namreč podobna pisateljevi poti v šolo iz Muljave v Višnjo Goro, potem ko ga je oče prešolal iz krške šole. Dežela Desetega brata tradicionalno na prvo soboto v marcu vabi na 15-kilometrsko pot, na kateri se udeležencem predstavita tako čudovita naravna kot tudi bogata kulturna dediščina. Ob poti nas vseskozi spremljajo Jurčičeva prizorišča njegovih literarnih stvaritev.
Srednjeveško mestno jedro Višnje Gore je tradicionalna izhodiščna točka pohoda. Mimo cerkve Sv. Ane s cehovskimi oltarji in mestnega trga z Valvasorjevim vodnjakom (1872) smo se vzpeli do razvalin Starega gradu, nekdaj imenovanega Turn (508 m). Od gradu smo nadaljevali do vasice Pristava in nato do vasi Zavrtače. Po dobrem kilometru  smo ob čaju organizatorjev prisluhnili Stiški godbi na Polževem. Na vrhu planote je naše poglede pritegnila cerkvica Sv. Duha (630 m) z zanimivim gotskim portalom, na poti do vasi Male Vrhe smo občudovali razgled vse do Alp. Nadaljevali smo mimo razvalin gradu do kmetije Kaščarjevih, ki stoji nedaleč od gradu Kravjek, za kateraga si je Jurčič v Desetem bratu izmislil ime Slemenice. Pot nas je naprej peljala mimo cerkve Sv. Janeza Krstnika, kjer si je vredno ogledati nagrobnik viteza Foedransberga, ki naj bi bil eden zadnjih lastnikov gradu Kravjek. Od gradu mimo vasi Oslica je minila pot v dobrih dvajsetih minutah in že nas je pozdravila Jurčičeva domačija na Muljavi, svet kulturne dediščine in izvirne domačnosti. Razvila se je v pravi etnografski muzej na prostem, ki ga vsako leto obišče več kot 15 tisoč ljudi. Posebno privlačnost daje domačiji letno gledališče na prostem, kjer domača gledališka skupina vsako leto uprizori eno od Jurčičevih del.