Splošne knjižnice večina ljudi pozna predvsem zaradi knjig, branja in kulturnih prireditev. Pa vendar se v njih, še posebej zadnja leta, dogaja še veliko drugega: učenje v vseh življenjskih obdobjih, zabava, spodbujanje ustvarjalnosti, druženje, medsebojna pomoč. Marsikdo pride v knjižnico samo zato, da se pogovori s knjižničarjem, sreča prijatelje, še posebej v manjših okoljih je knjižnica edini prostor srečevanja in druženja.

Da bi pokazali, kako pomembno vlogo imajo splošne knjižnice na področju socialnega vključevanja, je Združenje splošnih knjižnic na razpis mednarodne organizacije Public Libraries 2020 prijavilo projekt Vloga knjižnic na področju socialnega vključevanja, ki so ga kasneje preimenovali v Knjižnice povezujejo. Projekt ima še en cilj: razviti model zagovorništva za splošne knjižnice in pokazati, kako pomembni za uspešno zagovorništvo so podatki o vplivih in učinkih storitev splošnih knjižnic.

O vsaki knjižnici, ki je sodelovala v projektu, je bil posnet kratek video, ki prikaže njeno storitev:

Knjižnica Brežice že od leta 2009 redno izvaja brezplačne računalniške tečaje za starejše in iskalce zaposlitve. Namen tečajev je usposabljanje udeležencev za samostojno uporabo računalnika.

Borza dela v Mestni knjižnici Ljubljana je informacijski servis, namenjen vsem iskalcem zaposlitve ali dela, tako brezposelnim kot zaposlenim, študentom, dijakom in upokojencem. 

V projektu Učenje slovenskega jezika za tujce v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik poučujejo tuje priseljence pogovorno slovenščino, kar jim omogoča, da lažje komunicirajo tudi zunaj svoje skupnosti.

Medgeneracijsko branje je skupni projekt splošne knjižnice, Gimnazije Frana Miklošiča in doma starejših občanov v Ljutomeru. Dijaki in prostovoljci glasno berejo stanovalcem doma starejših, ki zaradi bolezni ali starostnih težav tega ne morejo sami.

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto v Osnovni šoli Bršljin v sklopu njihovega projekta Šola bere izvaja program dodatne pomoči pri branju in razumevanju slovenskih besedil za romske otroke. Namen programa je doseči samostojnost pri branju in razumevanju prebranega slovenskega besedila, da bi romski učenci lažje sledili učnemu procesu ter se  bolje vključili v šolsko in širše družbeno okolje. V knjižnici že tradicionalno pripravljamo posebne programe za romske otroke. Že od leta 1998 imamo knjižnico v romskem naselju Brezje in sistematično navajamo prebivalce skupnosti na obiskovanje knjižnice, izvajamo pa tudi pravljične urice za otroke v romskem vrtcu.

Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica s projektom Zmoremo – čez ovire do oviranih poučuje in ozavešča polno čutne otroke in učitelje o slepih in slabovidnih, da jih bodo bolj kompetentno sprejemali  kot enakovreden del družbe.

IRENA MUC, vodja mreže krajevnih knjižnic KMJ