Kako jo prepoznati?

Ker demenca sprva pogosto ne povzroča izrazitih težav, je mnogi svojci ne prepoznajo. Znaki in simptomi  se razvijejo postopoma. Značilni so: slabšanje kratkoročnega spomina, ko bolniki neprestano postavljajo ista vprašanja, pripovedujejo iste zgodbe, ko ne vedo, kaj so počeli pred eno uro, ko pozabijo računati in ravnati z denarjem, ko ne razumejo več sogovornika, ko se ne morejo naučiti nič več novega, neprestano iščejo stvari in jih izgubljajo, imajo težave pri krajevni in časovni orientaciji, zato se pogosto izgubljajo, ko so prepričani, da jim nekdo krade njihove stvari, ko imajo težave pri higieni in oblačenju, ko se spremeni njihovo vedenje, saj  postanejo zadirčni, sumničavi, napadalni, obtožujejo, pogosteje se razjezijo, hitro se vznemirijo, jočejo brez razloga, ….

Z napredkom bolezni postanejo vsi znaki izrazitejši. Na koncu bolniki pogosto ne prepoznajo več svojcev, pogosto tudi sebe ne. V tem stanju so popolnoma odvisni od pomoči drugih. Vsakdo lahko pri sebi občasno opazi kakšnega izmed naštetih opozorilnih znakov, kar pa še ne pomeni, da ima demenco. Vsako pozabljanje še ni znak demence, saj pozabljamo tudi zdravi ljudje. S pravočasnim odkrivanjem in  zdravljenjem demence lahko upočasnimo njeno napredovanje, z zdravim, aktivnim načinom življenja, pa lahko preprečimo, da sploh pride do bolezni.

Obilica literature

Čeprav je demenca kronična bolezen, ki zelo prizadene predvsem  svojce, so osebe z demenco najbolj srečne, če jih skušamo razumeti in jih imamo radi. Pomembno je, da je družbeno okolje osebam z demenco naklonjeno in jim omogoča ohranjati samospoštovanje, pogum in dostojanstvo. Na knjižnih policah je kar nekaj romanov in priročnikov, ki govorijo o Alzheimerjevi bolezni in drugih oblikah demence. V domači knjižnici vam bomo svetovali pri izbiri knjig.

Pripravila: Zvonka Peterlin, Knjižnica Dolenjske Toplice