Teden kulturne dediščine je nacionalni medresorski projekt, ki se vpenja v različne aktivnosti z namenom spodbujati večjo vključenost vsebin s področja ohranjanja kulturne in naravne dediščine v vzgojno-izobraževalne procese. Učencem želi podati osnove prepoznavanja, spoznavanja, ohranjanja in varovanja dediščine, predvsem pa jih podučiti kako, kje in od koga pridobiti osnovne informacije o dediščini. Glavno vodilo projekta je, da kulturna vzgoja na področju dediščine postane vzgoja za vse življenje. Nosilec projekta je Zavod za varstvo kulturne dediščine, partnerji pa so Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, UNESCO komisija za Slovenijo, Zavod RS za šolstvo in Skupnost vrtcev Slovenije.
Letošnja tema je Dediščina kulturnih poti, mreženja in povezav.
Učenci predmetne stopnje so v okviru učnega načrta
(razlagalna pripovedka) v obliki raziskovalne naloge raziskovali izvor domačih
imen domačij, na katerih živijo. Pri tem so se povezali s starši, z dedki,
babicami, strici, tetami, prijatelji, znanci ... ki poznajo izvor imen
domačij. Šola se namreč nahaja v pretežno kmečkem okolju, kjer je tudi veliko
višinskih kmetij in lastništvo domačij prehaja iz generacije v generacijo.
Nekateri učenci so svoje prednike pri pripovedovanju snemali, drugi zapisali po
njihovem pripovedovanju, nekateri pa so prinesli rokopise svojih prednikov o
zgodovini ali nastanku imena domačije.
V procesu raziskovalne naloge smo skupaj ugotovili, da
je raziskovanje naših korenin vedno zanimivo, kot še nenapisan zaklad, ki se
prenaša iz generacije v generacijo; predvsem pa dobimo vpogled v življenje,
navade in običaje, ki so jih gojili naši predniki.
Vesna Muhič in Urška Žagar
Pr' Vodame
Odraščala sem na kmetiji, ki se nahaja v neposredni bližini reke Horjulke, ob kateri so moji predniki zgradili mlin, saj ima reka na tem mestu kar nekaj padca. Najprej so s pomočjo kostanjevih debel zgradili jez, ob jezu pa mlin za mletje žita. V mlin so prihajali različni ljudje od blizu in daleč mlet moko. Eden od takratnih hlapcev, ki je skrbel za mlin, se je nekako znašel v vodi, v reki Horjulki in vpil na pomoč, saj ni znal plavati: »Voda me, voda me!« Od takrat naprej se na naši domačiji reče Pr Vodame.
Učiteljica Urška Žagar
Pr' Muh
Domačija Pr' Muh leži v starem delu Polhovega Gradca in je druga najvišje ležeča domačija na pobočju Starega gradu. V njeni bližnji soseščini ležijo domačije z naslednjimi hišnimi imeni: Pr' Stritarju, Pr' Markovc, Pr' Tinčet, Pr' Jereb, Pr' Luštk, Pr' Facij, Pr' Petrč, Pr' Škrab. Pr' Muh se je leta 1955 rodila moja babica Mihaela. Njena starša sta bila Jože in Tilka. Tilka se je prav tako rodila Pr' Muh, njen mož Jože pa je bil Škrabov. Tilkina starša sta bila Jože in Julijana. Od kod izvira ime Pr' Muh, ne vemo prav zagotovo. Menda je prvi lastnik te domačije imel vse živali kar v hiši. Kokoši so skakale vsepovsod in pujsi so ležali pod pečjo, posledično je bila vsa hiša polna muh, vsaj v poletnem času. Ženi prvega lastnika so tako rekli Muhova Johana. Možno je tudi, da so hišno ime lastniki prinesli s seboj, saj se tako imenuje še kar nekaj domačij v Sloveniji. V mladosti moje babice je bila Pr' Muh majhna kmetija. Imeli so malo zemlje. Krme je bilo za eno kravo, pujse in nekaj kokoši. Kasneje so kravo zamenjali za nekaj ovac, danes pa so samo še kokoši, razen jeseni, ko redijo prašiče. Babica se spominja, da je bilo v njeni mladosti v poletnih mesecih toliko muh, da je bil okvir hišnih vrat popolnoma črn. Mama jo je kregala, ker ni zapirala vrat in so muhe letele v hišo in posedale vsepovsod. Čeprav so marsikje imeli več domačih živali, niso imeli toliko muh. Očitno so muhe nekako vedele, katera hiša jim pripada. Hišno ime bo najbrž ostalo še za prihodne rodove, pa tudi če nam uspe muhe iztrebiti.
Ajda Janša, 9. b
Pr Plet
Pred petdesetimi leti je v osrednjem delu Dvora pri Polhovem Gradcu živela družina Peklaj. Družino so sestavljali oče Pavel in mama Ivanka ter pet otrok, trije sinovi in dve hčerki. Oče Pavel in mama Ivanka sta bila kmeta. Njihova kmetija se je po domače imenovala kmetija Pr' Plet. Kmetija je svoje ime dobila zaradi izdelovanja oblačil, ki se jim je reklo pleti.
Kaj je plet? Plet je pleteno ali kvačkano ogrinjalo, največkrat trikotne oblike. V zadnjih nekaj letih se je v modni industriji ponovno začela pojavljati uporaba pletov, izdelanih iz različnih materialov, različnih barv, vzorcev in okraskov. Nekdaj kmečko vrhnje oblačilo je tako postalo priljubljeno med mladimi in manj mladimi.
Kmetijo sta starša Pavel in Ivanka po svoji smrti zapustila svojemu vnuku, ki se je odločil, da kmetije ne bo imel, saj je po poklicu zidar. Živino je prodal, hišo obnovil, kmetijsko poslopje pa je tekom več let prav tako obnovil in namenil za potrebe shranjevanja gradbenega materiala.
Kljub temu, da kmetije ni več, se je ime ohranilo skozi čas in sovaščani še vedno potomce Pavla in Ivanke imenujejo »Pletovi«. Jaz sem prav tako Pletova, saj je bila moja mami vnukinja Pavla in Ivanke.
Tina Kunčič, 7. a