Učenke in učenci Osnovne šole Polhov Gradec tudi v okviru šolanja na daljavo ohranjajo tradicijo svoje ustvarjalnosti, saj so doma zelo aktivni tudi s svojimi rokavi. Različne »umetnine« nastajajo pod mentorstvom učiteljev in učiteljic tehničnih ter naravoslovnih dni, podaljšanega bivanja, likovne umetnosti … ali pa so preprosto samoinciativni … Za Naš časopis je fotografije izdelkov zbrala in uredila Urška Žagar. 

V okviru kulturnega dne z naslovom Pravljični dan so tretješolci matične šole pod mentorstvom razredničark Helene Ogrin in Manice Marolt pisali pravljice in izdelovali spomladanski mobile iz slanega testa.

O mačku, ki je rešil kmete iz težav

Nekoč je živela kača. Bila je zelo požrešna. Miši so bile njene prijateljice, zato so ji nosile hrano. V zameno pa jih ni požrla.

Po travnikih in poljih je bilo sčasoma kar 1000 miši. Kmetje so bili zato čedalje slabše volje. Miši so namreč glodale in uničevale njihove pridelke.

Zato so se kmetje odločili, da na kmetije pripeljejo čim več mačkov. Mački pa niso lovili miši, bili so iz mesta in navajeni le na hrano, ki so jim jo iz trgovine prinašali oskrbniki.

Ko so kmetje že skoraj obupali, je nekega dne iz sosednje vasi nek človek prinesel svojega mačka, ker ji je imel doma že preveč. Pustil ga je sredi polja. Maček je bil sprva prestrašen, saj ni poznal novega kraja.

Ko je postal lačen, se je odpravil na lov. Najprej je ujel kačo in jo požrl, nato pa se je najedel še miši. Ker je ugotovil, da je tu vse polno hrane, se je odločil, da bo tu ostal za vedno.

In tako je res bilo. Maček je lovil miši, kmetje pa so bili od tistega dne vedno volj veseli. Imeli so veliko pridelka in živeli srečno do konca svojih dni.

Danijel Marolt, 3. b
 

Prispevek Ele kožuh iz 6. a

Ko sva se z mami pripravljali na pohod, me je prešinila ideja, da zraven povabim še prijateljico Lano. Razveselila se je povabila in skupaj smo se odpravile proti Tošču.

Ta izlet mi je bil zelo dober, saj smo doživele veliko zabave ter adrenalina. Ob poti smo opazovale žabji mrest in paglavce, raziskovale okolico, poslušale veter in plezale po drevesih.  Zelo zanimivi so bili mali izvirčki vode ob potoku. Še najbolj pa mi bo v spominu ostala pot ob povratku, saj sva si jo z Lano popestrili s hojo po strugi potoka. Pot čez naravne prepreke je bila res zabavna! 

Utrujeni in zadovoljni sva se vrnili domov, saj sva skupaj doživeli lep športno-raziskovalni dan v naravi.