Madagaskar, imenovan tudi »rdeči otok«, je četrti največji otok na svetu. Leži na JV afriške celine, v Indijskem oceanu. Tam deluje več misijonov in eden izmed njih je misijon Janeza Krmelja, domačina iz Sela nad Polhovim Gradcem. Ker je Janez zopet preživel nekaj časa doma v Sloveniji, med domačimi v domači župniji, smo ga prosili, da nam predstavi svoje delo in življenje v daljni deželi in z veseljem se je odzval.
V nedeljo, 2. 2. 2020, smo tako poslušali potopisno predavanje prav o misijonu, v katerem on deluje. Na Madagaskarju je že vsega več kot 30 let, kjer opravlja najrazličnejša dela. Pretežni del je »gradbinec«, duhovnik, voznik rešilnega vozila, šef bolnice, vsem pa velik prijatelj, le v kuhinji pravi, da ni rad.
V pomoč pri predavanju mu je bil prof. dr. Marko Vrabec, geolog in predavatelj na naravoslovnotehniški fakulteti, ki je Janeza obiskal na Madagaskarju.
Slike in videoposnetke sta posnela pretežni del z dronom, nad katerim so bili najbolj navdušeni tamkajšnji otroci. Ko gledaš in poslušaš vse to, se globoko v sebi lahko zamisliš …
Misijonar Janez je svoj misijon ustanovil na kraju, kjer pred tem ni bilo ničesar, danes pa tam stojijo bolnišnica, porodnišnica, cerkev, stavbe za bivanje zaposlenih in sorodnikov bolnih, šola ... S pomočniki je naredil že veliko poti, skrbi za vse stvari in je pravi »oče« misijona. Z veseljem gledaš slike tega moža, ki v japonkah hodi po malgaških gričih, da pride do ljudi, ki ga potrebujejo. Ljudje se tam dnevno borijo za golo preživetje.
Biti misijonar pomeni biti z ljudmi, jim pomagati, da prav usmerijo svoje življenje. Njegov trud je usmerjen v to, da bi enkrat lahko prišel do vseh ljudi in vsem ljudem dajal novega upanja, nove vere, nove ljubezni in dobrote.
Janez se je med drugim rad pohvalil, kako vesel je bil novega ampak starega – obnovljenega in popravljenega traktorja, ki so ga domačini iz Polhovega Gradca, Črnega Vrha in okolice popravili in obnovili ter razstavljenega dostavili v daljno Afriko. Janezu pa stari traktor kljub letom služi po najboljših močeh.
Na predavanju je Janeza spremljala tudi ekipa mladih zdravnikov, ki so nam povedali nekaj lepih izkušenj z obiska na Madagaskarju, kjer so delali v tamkajšnji bolnišnici.
Navdušeni nad delom Janeza, nad njegovo voljo do dela, energijo, ki jo razdaja za druge ljudi, smo se po uri in pol od njega poslovili. Rad prihaja v domače kraje, vendar se tokrat zopet vrača v njegov »drugi dom«.
Janezu, Marku in ostalim hvala in Bog blagoslovi njihova dela.
Katja Skopec
