Večkrat se sliši, da je dandanašnji čas slik, da se novice na veliko opremljajo s slikami. A tak čas je bil tudi v srednjem veku, ko so ljudje s slikami sprejemali vsakršno znanje, med drugim prav tako versko, ki je vključevalo moralne norme. V ta okvir sodi freska Sv. Nedelja na podrebrski cerkvi. Ljudi naj bi poučevala, kaj se naj ne bi delalo ob nedeljah. Umetnostni zgodovinarji so raziskali, da so jo naslikali v letih od 1520 do 1530; približno petsto let potemtakem mineva, odkar so naši predniki lahko opazovali njeno povedno vsebino. Prizori v posameznih poljih, kot so strani v knjigah, izvirajo iz kmečkega življenja: bel konj z rdečim sedlom, podkovsko delo, obiranje jabolk, gostilniško veselje in še kaj podobnega, tudi zelo sodobnega. A freska nezadržno bledi. Za pripravljajočo peto številko Domačih krajev je umetnostni zgodovinar Dušan Koman iz Biblioteke SAZU napisal obširen članek o njej. Tudi fotografiral jo je, a stanje je že tako slabo, da fotografija za objavo na straneh Našega časopisa skoraj ne pride v poštev. Več pove fotografija žitnega polja, ki jo tudi lahko navežemo na fresko, in se je letos zlatilo na poljih v Srednji vasi. Ta sodi prav pod podrebrski zvon. Ni brez podlage, da so bile to leto njive pogosteje posejane z žitom. Korona je poglobila zavest, da le taka zemlja rodi kruh. In eden od prizorov na podrebrski freski kaže tudi, kako se ta peče v krušni peči. Ohranimo tega in še druge slikovite podobe s te freske naših zanamcem. Naj ne zbledijo v pozabo. Verjemimo, da bi počasi zmogli.

Milka Bokal