Kako je prišlo do pobude, da se cerkvica na vrhu Gore osvetli in da bo spet zvonilo? Je bilo to povezano s kakšnimi drugimi gradbenimi deli?

Verjetno so ključar in drugi pogrešali, da bi po dolgem času zvonovi spet redno zvonili. Župnik in ključar bosta točneje vedela, kako je prišlo do izvedbe tega projekta. Dominika Malovrha je ključar prosil, da bi poskrbel za zvonove, ko še ni bilo govora o avtomatiki. To je Dominik opravljal kot prostovoljno delo. Verjetno jima je kdaj omenil, da je možno zvoniti tudi na sončno energijo.

Tudi zvonjenje je potemtakem povezano s sončno energijo. Ali to pomeni, da v oblačnem vremenu zvonovi ne zvonijo? 

Kot v vsakem sistemu napajanja na sončno energijo imamo tudi na Sv. Lovrencu baterije – uporablja se posebne svinčeve akumulatorje. Kjer teža ni pomembna, so svinčevi akumulatorji namreč še vedno primernejši od sodobnih lahkih litijevih baterij. V oblačnem vremenu je pritok energije iz sončnih celic zelo majhen, v megli skoraj nič. Če je daljše obdobje slabe svetlobe, zvonovi za nekaj časa obstanejo, ampak vedno se prihrani toliko energije, da se lahko pozvoni za pokojnega. Sneg običajno še bolj ovira pridobivanje električne energije iz sončnih celic. Če zapade samo centimeter snega, se pritok energije povsem ustavi in zvoni samo še toliko dni, kolikor energije hranijo akumulatorji. Izključno na sončno energijo zvonimo še na štirih lokacijah. Na Primorskem nikoli ni bilo težav s snegom, ob vedno bolj milih zimah pa tudi v notranjosti Slovenije sneg ni več problem. Na Svetem Lovrencu, kjer zaradi večje nadmorske višine pogosteje sneži, smo celice postavili tako navpično, da jih sneg ne more pokriti.

Delo je opravilo vaše podjetje, v katerem delajo tudi polhograjski rojaki. Če se prav spominjam, smo slišali, da je to novost v tehničnem izvedbenem smislu, preprosto rečeno, da se sončna energija podnevi nabira, ponoči se pa izrablja. Otroško vprašanje za najbrž zapleten tehnični postopek: Kako se pa to uresniči, kakšne elektroelemente je treba skombinirati? 

Brez sodelavcev iz Polhovega Gradca na Svetem Lovrencu ne bi zvonilo, kajti če bi se vsako delo in pot obračunalo, bi bilo to v današnjih razmerah veliko predrago. Dominik Malovrh je opravil celotno montažo avtomatike in sistema ter odpravljal zagonske težave brezplačno in je s tem pravzaprav omogočil, da je vse skupaj steklo. Kakor sem že omenil, sem sončne sisteme postavljal že prej, pred več kot 15 leti, ampak na precej manjših zvonovih. Preostale cerkve s sončnim napajanjem so tudi lažje dostopne. 

Pri dimenzioniranju sistema je bilo kar nekaj dilem. Ker so danes sončne celice razmeroma poceni, smo na Svetem Lovrencu namestili precej velike panele – dvakrat x 250W. Temu primerni so akumulatorji, dvakrat 275 Ah in dvakrat 100 Ah, v skupni teži približno 180 kg, povezani so v 24-voltni sistem. Med celicami in akumulatorji je posebno nadzorno polnilno vezje, ki akumulatorje ščiti pred preveliko napolnjenostjo ali izpraznjenostjo. Naš sistem za zvonjenje pa napaja razsmernik, ki nizko napetost akumulatorjev pretvori v običajno 230-voltno napajanje, kakršnega imamo v domačih vtičnicah. Od razsmernika je naša avtomatika skoraj enaka kot v vseh drugih cerkvah.

V neki manjši cerkvi na Primorskem smo elektriko napeljali tudi za luči v cerkvi. In na začetku ravno na praznik ni hotelo zvoniti. S ključarjem sva nekaj časa razmišljala, kaj bi bilo narobe, potem pa sva ugotovila, da so gospe dan prej čistile cerkev in morda predolgo poklepetale ob kavi, zato so z glavnim lestencem nehote povsem izpraznile akumulatorje. 

Osvetlitev je kar velik porabnik energije, ker so luči prižgane daljši čas, medtem ko zvonjenje in bitje ure deluje zelo kratek čas. Sveti Lovrenc ima tudi zunanjo osvetlitev zvonika, ki jo Dominik Malovrh sproti prilagaja vremenu v preteklih dneh in vremenski napovedi. Za zvonjenje in bitje ure mora namreč vedno ostati dovolj elektrike.

Na Lovrencu smo razglabljali, kako preprečiti poškodbe od strele. Po večkratnem udaru strele z veliko škodo smo namestili posebno vezje, ki zaznava nevihto in odklopi vse naprave in jih samodejno vključi pol ure po nevihti – to je bistveno zmanjšalo verjetnost poškodbe, kar se je že potrdilo v praksi.

Celoten sistem lahko nadziramo in upravljamo tudi preko telefona. Za to skrbi kolega monter sistemov Dominik Malovrh, ki živi prav pod Lovrencem. Takšni sistemi namreč nujno potrebujejo skrbnika in je z njimi kar nekaj dela. Veliko požrtvovalnih poti v hrib je potrebnih, pogosto v najbolj neugodnem vremenu ali snegu, saj se problemi ne pokažejo, ko sije sonce.

Ko sem se pozimi po naši tradicionalni ponovoletni večerji oglasil pri Dominiku na sankanje po bregu, ki ga zasnežita z očetom vsako zimo, mi je pokazal, kako preko telefona vključi osvetlitev cerkve, saj je bila ura prepozna, da bi na kratko pozvonila ali potrkavala, pa tudi podnevi ne bi zvonila brez potrebe, saj Lovrenc sliši veliko ljudi in bi se spraševali o namenu zvonjenja. Čeprav sem sam razvijal programsko opremo in natančno poznam vsa vezja, me je prevzela čarobnost trenutka, ko je Dominik s pritiskom tipke na telefonu vklopil osvetlitev na tako posebni in starodavni cerkvi.

Iz Srednje vasi se Lovrenc prav lepo vidi. Sredi februarja vzhajajoče sonce sveti tako, da se odseva v cerkvenem oknu in s tiste "vaše" plošče na strehi kot dvoje svetlih očesc. Prav nenavadno je videti. Spominja pa na ljudsko folklorno izročilo o svetinjah. To naj bi bila bleščeča znamenja obiskov svetnikov med posameznimi podružnicami. Vi imate veliko opravkov po zvonikih. Ste kdaj v katerem od krajev slišali kaj takega ali pa podobnega? 

Izročila o bleščečih znamenjih obiskov svetnikov prej nisem poznal, sem pa zelo vesel, da se stranski pojavi sodobne tehnike lahko tako lepo vključijo tudi na simbolnem nivoju. Tudi v tem je Sveti Lovrenc poseben, saj je takšen odboj veliko bolj verjeten pri navpično postavljenih celicah. 

Ste tudi soavtor Slovarja zvonjenja in pritrkavanja (Mojca Kovačič idr., ZRC SAZU, 2018). Kljub tehničnemu poklicu smo z veseljem sprejemali vaš naravni občutek za jezik. Kako se je pa ta kalil? Mogoče s posebno pozornostjo nanj v vaši domači družini?

Starša sta bila učitelja, oba na področju naravoslovja in tehnologije, oče je poleg poučevanja na srednji šoli že v 80. letih začel razvijati sisteme za avtomatsko zvonjenje. Menim, da so včasih v šolah in na univerzi dajali večji pomen lepemu in pravilnemu izražanju, ki ga včasih pogrešamo pri mlajših generacijah. Že od zgodnjega otroštva sem tudi zelo rad bral leposlovje, vse od Karla Maya do zahtevnih del.

Zvonarsko in pritrkovalsko izrazje je v slovenščini zares bogato. Tudi dr. Matjaž Ambrožič, strokovnjak za glasbene posebnosti zvonov, je to potrdil. Mogoče je tudi slovar vplival, da je bilo pritrkavanje spomladi 2018 sprejeto v Register slovenske nesnovne kulturne dediščine, to pomeni, kot posebna vrednota naše kulture. Mogoče najdevate še izraze, ki jih nismo zajeli?

Seveda, nedavno sem bil vesel vaše pomoči pri iskanju slovenske ustreznice za nemško besedo Glockenspiel. Med seboj govorimo o 'zvončkih', na katere bomo kmalu igrali v enem večjih mestnih zvonikov. Raba bo pokazala, kaj se bo najbolj 'prijelo'. V nekaj mesecih se bo treba odločiti, kaj bo pisalo na obvestilnih tablah pred cerkvijo. Poimenovanje nečesa novega ni videti posebno velik problem, ko pa se znajdemo pred nalogo sestaviti lepo besedilo, ki bo hkrati vsem razumljivo, pa ni enostavno najti ustrezne besede.

Kot tehničnega strokovnjaka za postavljanje zvonov v zvonike, s katerimi imate  vsakodnevne opravke, sprašujemo, bo zvonjenje v prihodnosti še značilno zaznamovalo slovensko zvočno krajino. 

Vsekakor. Zvonjenje je tako pomemben del evropskega prostora, da si težko predstavljamo mesta in vasi brez zvonjenja. Zvok zvonov smo tako ponotranjili, da se ga morda najbolj zavemo na veliki petek, ko zvonovi utihnejo. Odnos do zvonjenja se res spreminja, veliko manj ljudi pozna pomen zvonjenja ob določenih urah, ampak težko si predstavljam, da bi se sprehajal po Ljubljanskem gradu ob mraku in se ne bi slišalo lepo prepleteno zvonjenje iz številnih cerkva. Zgovorno je tudi, kako si obiskovalci naše dežele, posebno iz Azije, želijo pozvoniti na zvon želja na Blejskem otoku, kar pomeni, da zvonjenje prepoznavajo kot pomemben del evropske kulture. Sami se tega pogosto ne zavedamo. Zato si s sodelavci prizadevamo, da bi v čim več cerkvah zvonilo lepo, ubrano, mogočno in hkrati skorajda nežno – s sodobnimi spoznanji o delovanju zvona in kemblja se skušamo čim bolj približati temu idealu.

Milka Bokal

(1) Slovarski sestavek iz Slovarja zvonjenja in pritrkavanja: jútranje zvonjênje -ega -a s zvonjenje z enim zvonom, navadno ob sedmi uri zjutraj, z namenom molitve, nekdaj zlasti kot prošnja za odvrnitev kuge.