Ljubljana, 12. februar 2026 – Javna agencija RS za varnost prometa (AVP) in Policija sta danes predstavili pregled stanja prometne varnosti v Sloveniji v letu 2025. Predstavljeni podatki niso zgolj statistika – za vsako številko stoji človeška zgodba, družina in skupnost.

Po začasnih in neuradnih podatkih Policije je v letu 2025 na slovenskih cestah umrlo 93 ljudi, kar pomeni 37-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2024, ki je bilo z 68 smrtnimi žrtvami statistično gledano leto z najmanj smrtnimi žrtvami doslej. Kljub dolgoročnemu trendu izboljševanja prometne varnosti je bilo leto 2025 opozorilo, kako hitro se lahko stanje poslabša.

V letu 2025 se je zgodilo 20.824 prometnih nesreč, kar je za 2,9 % več kot leto prej. Število hudo telesno poškodovanih se je povečalo za 6 %, število lažje poškodovanih pa se je zmanjšalo, kar kaže, da so bile posledice nesreč bistveno hujše.

Najbolj črni poletni meseci, julij najslabši v zadnjem desetletju

Izrazit porast smrtnih žrtev je bil v poletnih mesecih. Julij 2025 je bil najbolj črn mesec v zadnjem desetletju, saj je na slovenskih cestah umrlo 25 ljudi. V tem mesecu se je zgodila tudi najhujša prometna nesreča leta, ko je na štajerski avtocesti umrlo pet oseb. Visoko število smrtnih žrtev beležimo tudi junija (15) in avgusta (10).
Med možnimi dejavniki poletnega poslabšanja izstopajo večja obremenjenost cest, številna cestna dela, gneča, vročinski valovi in hitre temperaturne spremembe. K tveganju pomembno prispevajo tudi utrujenost, zmanjšana zbranost, nestrpnost, uporaba mobilnih telefonov, neuporaba varnostnega pasu in zaščitne čelade ter alkohol.

Prevelika hitrost – 40 smrtnih žrtev

Glavni vzroki najhujših prometnih nesreč v letu 2025 ostajajo neprilagojena hitrost, neustrezna varnostna razdalja, alkohol in droge ter motilci pozornosti.
Posebej izstopa hitrost – zaradi neprilagojene hitrosti je v letu 2025 umrlo 40 ljudi, kar je bistveno več kot leto prej (30). Statistika potrjuje, da hitrost ostaja najpogostejši dejavnik pri prometnih nesrečah s smrtnim izidom, še posebej v kombinaciji z alkoholom in neuporabo varnostnih pasov.

Motoristi najbolj ogroženi

Leto 2025 je zaznamovalo tudi izjemno povečanje števila smrtnih žrtev med vozniki enoslednih motornih vozil. Skupaj je umrlo 30 voznikov EMV (26 motoristov, 3 vozniki mopeda in 1 voznik mopeda do 25 km/h), v letu 2024 pa 13.
Vzroki teh nesreč so bili najpogosteje neprilagojena hitrost, pogosto pa tudi neupoštevanje pravil o prednosti s strani drugih udeležencev, zlasti voznikov osebnih avtomobilov. Velik delež nesreč so povzročili motoristi sami. Med smrtnimi žrtvami so tako mladi začetniki kot tudi motoristi srednjih in starejših let, ki kljub izkušnjam ostajajo ranljivi.

Alkohol in droge – tretjina vseh smrtnih žrtev

V prometnih nesrečah, ki so jih povzročili alkoholizirani vozniki ali vozniki pod vplivom prepovedanih drog, je v letu 2025 umrlo 31 udeležencev, kar predstavlja tretjino vseh smrtnih žrtev. Gre za nesreče, ki bi jih bilo mogoče v celoti preprečiti z odgovornim ravnanjem.
Mag. Saša Jevšnik Kafol, v. d. direktorice AVP, je ob tem poudarila:
»Leto 2025 nas je trdo opozorilo, da prometna varnost ni samoumevna. Vsako izgubljeno življenje je preveč, še posebej, kadar gre za posledico neodgovornega ravnanja, kot sta hitrost ali alkohol. Številnim tragedijam bi se lahko izognili že z doslednim spoštovanjem prometnih pravil, uporabo varnostnega pasu in čelade ter popolno osredotočenostjo na vožnjo. Na AVP bomo tudi v prihodnje z jasnimi in človeškimi sporočili nagovarjali udeležence v prometu k spremembi vedenja.«

Velike regionalne razlike

Med statističnimi regijami z umrlimi udeleženci v letu 2025 izrazito izstopa Savinjska statistična regija, kjer je umrlo kar 23 ljudi, kar pomeni drastično poslabšanje v primerjavi z letom 2024. Stanje se je izrazito poslabšalo tudi v Posavski statistični regiji.
Najboljše rezultate beležita Pomurska in Podravska statistična regija, kjer je število umrlih na 10.000 prebivalcev najnižje.

Kje in kdaj se nesreče najpogosteje zgodijo

Največ prometnih nesreč se zgodi v naseljih, kjer beležimo 63,6 % vseh primerov (21 mrtvih), kar potrjuje veliko tveganje za pešce, kolesarje in druge ranljive udeležence. Med cestami izven naselij izstopajo regionalne ceste (14,7 %), na katerih je v letu 2025 umrlo 31 ljudi. Največ smrtnih prometnih nesreč se zgodi ob koncu tedna, predvsem v soboto, visoko tudi v petek. Med povzročitelji prevladujejo vozniki iz starostnih skupin 35–44 let, 45–54 let in 18–24 let, kar kaže, da tveganje ni omejeno le na mlade.

Policija: leto 2025 je resno opozorilo

Mag. Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, je poudaril:
»Če smo v letu 1994 beležili 505 mrtvih, smo v lanskem letu zabeležili 93 mrtvih na cestah. Varnost cestnega prometa se je dolgoročno izboljševala, a leto 2025 dokazuje, da lahko hitro pride do slabših obdobij. Analiza kaže več prehitre vožnje, več alkohola in drog ter manj uporabe varnostnih pasov. Policija je zato svoje aktivnosti usmerjala prav v nadzor hitrosti, psihofizičnega stanja voznikov in uporabo zadrževalnih sistemov.«

Ukrepi in pogled naprej

AVP bo v letu 2026 izvajala dodatno okrepljene aktivnosti 16 nacionalnih preventivnih akcij, Policija pa bo nadzor še naprej osredotočala na ključne dejavnike tveganja. Oba deležnika poudarjata pomen doslednega izvajanja Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa 2023–2030, katere cilj ostaja jasen – Vizija nič, nič mrtvih in hudo poškodovanih na slovenskih cestah. Poleg jasnih ciljev določa tudi konkretne ukrepe, ki so jih deležniki prometne varnosti predlagali pristojnim ministrstvom in drugim odločevalcem, med drugim spremembe zakonodaje, razmislek o meji 0,0 alkohola, uvedbo alkoholnih ključavnic in sodobne tehnične oblike nadzora.
Prometna varnost je skupna odgovornost vseh. Današnji podatki niso le pregled stanja, temveč jasen poziv: vozimo trezno, zbrano, strpno in odgovorno. Cilj ostaja nespremenjen – nič smrtnih žrtev na slovenskih cestah.