MESTO NAROVOSLOVNE IN TEHNIŠKE DEDIŠČINE

Sobota, 30.september 2023

Turistično društvo Rakitna vas 30. septembra 2023 vabi na ogled  Idrije. V najstarejšem slovenskem rudarskem mestu so več kot 500 let doneli udarci kladiv in rudarski stroji. Drugi največji rudnik živega srebra na svetu je Idriji prinesel razcvet na področju tehnike, izobraževanja in kulture.

Leta 2012 je bilo mesto z vso dediščino skupaj s španskim Almadenom vpisano na Unescov seznam kulturne dediščine.

7.00     Odhod

Dobimo se na avtobusni postaji pri cerkvi na Rakitni. Pot nadaljujemo preko Logatca, Hotedrščice in  Godoviča do Idrije. Med potjo ali ob prihodu v Idrijo si bomo vzeli čas za kavico in malico.

9.30     Idrijska kamšt,  Mestni muzej Idrija na  gradu Gewerkenegg

Naš vodnik  nam bo  predstavil dragulj slovenske tehniške dediščine Idrijsko kamšt. Videli bomo pogonsko kolo črpalne naprave iz leta 1790, ki je z več kot 13 metri premera največje ohranjeno leseno pogonsko vodno kolo v Evropi. S pomočjo vodne energije je mehanizem idrijske kamšti iz globin rudniških jaškov več kot 150 let črpal jamsko vodo in omogočal nemoteno rudarjenje.

V   renesančnem gradu Gewerkenegg si bomo ogledali stalne in občasne razstave Mestnega muzeja Idrija, ki predstavljajo pol tisočletja dolgo zgodbo mesta, njeno povezavo z največjim rudnikom živega srebra na svetu španskim Almadenom in ostalim svetom. Impresivna je razstava o idrijski čipki »Z nitjo pisana zgodovina«.

Za svoje delo je Mestni muzej Idrija leta 1997 prejel nagrado za najboljši evropski muzej industrijske in tehniške dediščine.

12.00   Ogled mestnega jedra in kosilo v Gostilni Kos

Po ogledu muzeja se bomo sprehodili skozi mestno jedro in se seznanili z vsemi njegovimi značilnostmi in znamenitostmi. Na zunaj si bomo ogledali tipično idrijsko rudarsko hišo in Jašek Frančiške, kjer je tehniški oddelek Mestnega muzeja Idrija.

Za kosilo si bomo privoščili tipično idrijsko gostijo, idrijske žlikrofe s pečenko, solato in sladico. Pijača in kava za doplačilo. Idrijski žlikrofi, pripravljeni iz  testa in polnjeni s krompirjevim nadevom, so s svojo značilno obliko zaščitena praznična jed idrijskih gospodinj in so pogosto na jedilniku državniških protokolarnih dogodkov.

14.00  Antonijev rov

Antonijev rov je najstarejši ohranjen vstop v rudnik živega srebra v Idriji in Evropi. Leta 1500 so idrijski knapi pričeli kopati v še danes ohranjen Antonijev rov, kjer bomo doživeli skrivnostni svet živega srebra, labirint rudniških rovov, pripoved idrijskih knapov, tišino podzemne kapelice svete Trojice, zgodbe 500-letnega rudarjenja in srečanje s hudomušnim škratom Perkmandelcem. Obiskovalci dobijo zaščitne površnike in čelade. Priporočamo primerno obutev. Temperatura v rudniku je okoli 13 stopinj C.

15.30 Divje jezero in klavže

Skrivnostno kraško Divje jezero pri Idriji spada med bisere slovenske naravne dediščine. Že leta 1967 je bilo zavarovano kot naravni spomenik, od leta 1972 pa je urejeno za obisk javnosti kot prvi slovenski muzej v naravi.  Leži dobra 2 km južno od mesta. Dostop do jezera je iz parkirišča, ki je urejeno tik pod stopnicami, ki vodijo do njega, možen pa je tudi dostop po naravoslovni poti, ki se prične bližje centru mesta Idrije.

Približno 15 km od Divjega jezera gorvodno ob Belci in Idrijci so postavljene kamnite vodne pregrade klavže, ki so služile za plavljenje lesa za potrebe rudnika (o klavžah in njihovem delovanju bomo izvedeli vse v muzeju).

CENA za člane TDR: 49 EUR (min. 40 oseb)       54 EUR (min. 30 oseb)

CENA za nečlane:     56 EUR (min. 40 oseb)       61 EUR (min. 30 oseb)

CENA vključuje: avtobusni prevoz, malico, vstopnine za Mestni muzej Idrija, kamšt in Antonijev rov, kosilo, vodenje po programu.

PRIJAVE IN PLAČILA  Plačilo v celoti (ali akontacija v višini 20 eurov) pomeni potrjeno rezervacijo. Prijave s plačilom sprejemamo do 21. 9. 2023 (oziroma do zasedenosti avtobusa). Prijavite se lahko člani kot tudi nečlani Turističnega društva Rakitna.

Za dodatne informacije: Viktorija Grašič Bole 031 655 167,  vikabole@gmail.com

                                            Rok Likovič 031 857 605, rok.likovic@gmail.com