Zakonodaja od voznikov zahteva, da med 15. novembrom in 15. marcem svoja vozila opremijo z zimskimi pnevmatikami (razen izjem). Jutranje temperature pa opozarjajo, da tudi koledarska zima ni več daleč!

Navkljub dnevnim temperaturam, ki lahko ob jasnih in sončnih dneh presežejo 15 stopinj, so jutra in predvsem noči že tako hladne, da so temperature že povsem blizu ničle, občasno pa tudi pod njo. Za voznike, ki ne morejo izbirati, kdaj se odpravijo na pot, je to gotovo znak, da je treba razmisliti o zimskih pnevmatikah. Po 15. novembru si lahko razmišljanje privoščijo le tisti, ki bodo v prtljažnik svojega vozila dodali verige (ali podobne pripomočke), tisti, ki vozijo vseletne pnevmatike (tudi oznaka All sesason M+S), in seveda tisti, ki živijo v priobalnem pasu, ki ga določa zakon kot izjemo.

Za vse ostale pa zakon jasno veleva – vozilo mora biti po 15. novembru opremljeno s pnevmatikami z oznako M+S, ki jo lahko dodatno nadgrajuje še oznaka stilizirane gore s snežinko (oznaka 3PMSF). Slednja izpolnjuje strožje zahteve za vožnjo v zahtevnejših zimskih razmerah (imeti morajo na primer za vsaj 25 odstotkov boljši oprijem v snegu), v nekaterih državah pa v primeru sneženja in oprijemanja snega s cestiščem priznavajo za 'pravo' zimsko pnevmatiko le takšno z omenjeno oznako! Ob tem je treba dodati, da samo pnevmatika z oznako M+S še ne pomeni, da se lahko varno vključimo v promet. Na vozilu morajo biti namreč nameščene pnevmatike z globino profila najmanj 3 mm po celem obsegu, kar policisti tudi preverjajo. Zatorej – ob menjavi nujno preverite globino profila. Tudi če je le blizu omenjenih treh milimetrov, je pnevmatika že toliko izrabljena, da ne nudi več optimalnih rezultatov in bo treba razmisliti o nakupu novih.

Profil ni vse, na kar morate biti pozorni

Če menjavo za vas opravi vulkanizer, vas bo zelo verjetno opozoril na vsako tehnično ali konstrukcijsko pomanjkljivost vaše pnevmatike. To je lahko poškodovana karkasa, neenakomerno obrabljena tekalna površina (ali zaradi nepravilnega pritiska oziroma tlaka, neustrezne geometrije podvozja ali celo izrabljenih blažilcev), raztrganine ali druge fizične poškodbe. Takšne poškodbe lahko sčasoma privedejo tudi do eksplozije pnevmatike, predvsem ob dvigu tlaka zaradi (pre)obremenitve (visoke hitrosti in hkratni težnostni obremenitvi). Takšno katastrofalno popuščanje pnevmatike je lahko resnično nevarno, sploh za neizkušenega voznika. Zatorej – fizični pregled pnevmatik, tudi z otipom roke, z vseh strani je več kot priporočljiv pred premontažo.

Prednosti zimskih pnevmatik – na hitro:
-        Izrazito krajša zavorna pot na snegu, ledu, brozgi, … Tudi do 30 metrov prej se ustavi vozilo z zimskimi pnevmatikami (že pri 50 km/h) na snegu;
-        Boljše vodenje v zavojih in odzivnost;
-        Bistveno boljši oprijem na podlagi z manjšim tornim količnikom (sneg, brozga, poledenelo cestišče, dež, …);
-        Zmanjšanje možnosti splavanja (akvaplaninga).

Pa jih čisto zares potrebujem?

Zimske pnevmatike seveda niso zimske samo zaradi tekalne plasti, ki je s svojimi deljenimi bloki, širšimi kanali in lamelami, primernejša za vožnjo po snegu, ledu, brozgi, tudi vodi in blatu. Tovrstna pnevmatika ima namreč tudi drugačno gumeno zmes, ki je bolj prilagodljiva, elastična in se tudi ob nizkih temperaturah laže in bolj učinkovito prilega tudi suhi podlagi. Načelno velja, da začne letna pnevmatika pri 7 stopinjah Celzija postopoma izgubljati svoje lastnosti, kar lahko mokra podlaga (dež, brozga, …) pospeši. Pri suhi pa potrebuje bistveno dlje, da doseže optimalno temperaturo in s tem prileganje podlagi. Zato je zmes zimske pnevmatike optimizirana tako, da zelo hitro doseže delovno temperaturo, hkrati ponuja dober oprijem na suhi podlagi in se hitro prilagodi mokri podlagi, snegu, brozgi, …

Seveda zakon omogoča tistim, ki vozijo redko, da na vozilih pustijo letne pnevmatike, vendar pozor: to velja le, če so v vozilu pripravljene (ustrezne) verige ali verigam enakovredni pripomočki ali naprave za pogonsko os (in je profil pnevmatik globok vsaj 3 mm). Seveda je treba takšne pripomočke namestiti na vozilo, ko se začne sneg oprijemati cestišča in hkrati upoštevati največjo dovoljeno hitrost 50 km/h! A bodite pozorni: kar nekaj modelov platišč je takšnih, ki namestitve verig ne omogočajo.
Seveda je smiselno, da v primeru suhega in toplega jesenskega vremena in podobne napovedi ne silite k vulkanizerju prav na 15. november (ali dan prej ali za tem), ko je tam največja gneča. Če vozila ne potrebujete nujno, počakajte dan ali dva. Če pa imate verige, pa lahko sploh počakate, da najbolj prijazen del jeseni mine, in s tem podaljšate 'življenje' zimskim pnevmatikam. Zaradi prilagojene gumene zmesi jim namreč hitri potovalni kilometri v suhem in toplem vremeni ne koristijo ravno najbolj (poveča se obraba in poraba).

Kaj pa hramba letnih?

Ob menjavi boste lahko sami ocenili, koliko je letna pnevmatika izrabljena. Pri 1,6 milimetra, kolikor je minimum, ki ga določa zakon, je pnevmatika že pri koncu življenja. Zatorej jih raje zavrzite (oddajte vulkanizerju) in se pripravite na nakup novih. Če so le-te v dobri kondiciji, pa je najbolje, da jih v skladiščenje predate vulkanizerju. Sicer pa naj, če je le mogoče, stojijo. Če so brez platišč, lahko tudi ležijo – vendar največ po dve v stolpcu. Seveda veljajo enaka pravila tudi za zimske pnevmatike, ko bodo prišle na vrsto za menjavo!
Seveda – hraniti jih je treba v suhem in temnem prostoru, nikoli na prepihu ali pri višjih temperaturah. Posebna topila, ki gumeni zmesi omogočajo, da ostane prožna in mehka, namreč tam hlapijo hitreje, kot bi sicer, pnevmatika pa tako izgublja svoje lastnosti.

In kaj pravi zakonodaja?

Zakonodaja zelo natančno opredeljuje, kakšne morajo biti pnevmatike pozimi, njihovo globino profila, namestitev, …  Vsa določila lahko preberete na tej povezavi, kjer boste našli tudi zagrožene globe za neupoštevanje Zakona o pravilih cestnega prometa.

Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa