Minister za finance mag. Andrej Šircelj je na novinarski konferenci zagotovil, da bodo finančne pomoči deležni vsi tisti, ki so v tej krizi najbolj prizadeti. Viri financiranja, tako evropski kot tudi domači skladi, obstajajo, so zagotovljeni in realni. Na takšen način se varuje gospodarstvo in zagotavlja ustrezno raven življenja ljudi. Sredstva iz kohezijskih skladov se bodo preusmerila na področje zdravstva in sociale, država pa bo bankam zagotovila poroštvo, delno ali v celoti.

ECB namenja Sloveniji preko poslovnih bank 2,5 milijarde evrov. Posebni skladi oz. mehanizmi ESM 1,1 milijarde in ECC mehanizmi 376 milijonov evrov.

V nadaljevanju je minister dejal, da bodo finančni učinki ukrepov dokončno znani, ko bodo zakoni pripravljeni. “Proračun se prilagaja potrebam prebivalstva in gospodarstva,” je razložil in poudaril, da je na prvem mestu zdravje ljudi.

”Obseg zadolževanja je določen na letni ravni in v okviru tega se bo Slovenija zadolžila,” je na novinarsko vprašanje odgovoril minister, ki je dodal, da se zaradi teh ukrepov ne bo zgodilo nič nenavadnega, saj je finančni sistem stabilen in mora takšen ostati tudi v prihodnje. 

Ukrepe so na današnji novinarski konferenci predstavili tudi predsednik Vlade RS Janez Janša, koordinator strokovne posvetovalne skupine dr. Matej Lahovnik, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek in ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec.

Kot je poudaril premier, je vlada na seji razpravljala in določila smernice in ukrepe za pripravo zakonskega paketa mega zakona, s katerim želimo v prihodnosti blažiti posledice korona epidemije tako za državljanke in državljane kot za gospodarstvo.

Predsednik vlade Janez Janša je v uvodu izpostavil, da je vlada določila ukrepe za ohranjanje delovnih mest. "Na prvem mesto bo uzakonjena nova ureditev sofinanciranja plač za delavce na čakanju," je povedal premier in nadaljeval: "Vse prispevke zaposlenih, ki so na čakanju, v obdobju dveh mesecev – veljavnost bo od dneva uveljavitve do 31. 5. tega leta z možnostjo podaljšanja, če se situacija ne spremeni –, ki jih je treba vplačati v obe blagajni, tako zdravstveno kot pokojninsko, bo prevzela država, pravice zavarovancev pa se ohranjajo. Nadomestilo za vse bolniške odsotnosti v času epidemije od prvega dne krije ZZZS in ne delodajalec." Sistem nagrajevanja zaposlenih in aktiviranih v kritičnih dejavnostih v času epidemije preko plačil dodatkov za nevarno delo in preko plač za dodatne obremenitve po odločitvi predstojnikov, v razponu od 10 do 200% osnovne plače.

"Določili smo ukrepe za izboljšanje socialnega položaja ljudi, še posebej tiste kategorije starejših upokojencev, z nizkimi pokojninami, ki so tudi največja tarča te epidemije," je dejal premier in dodal, da se upokojencem z najnižjimi pokojninami izplača solidarnostni dodatek zaradi posledic koronavirusa. "To je najbolj ranljiva skupina državljanov. Mnogi so sami, skromne dohodke so porabili za nakup nujne rezerve, prehranskih in drugih nujnih življenjskih artiklov in zato bo tej kategoriji izplačan poseben dodatek," je povedal Janez Janša.

"Status delavcev, ki ne delajo zaradi višje sile, zaradi varstva otrok in nezmožnosti prihoda na delo ter ostalih razlogov, povzročenih z epidemijo, bo izenačen s statusom delavcev na čakanju. Delavcu, ki v času epidemije izgubi službo, od prvega dne avtomatično pripada nadomestilo za brezposelnost," je povedal premier in dodal, da bo določeno, da gospodinjstva in posamezniki javnih storitev, ki se ne izvajajo, v tem času tudi ne plačujejo, torej ne bo položnic.

Slovenski predsednik vlade je dejal, da je bila včeraj sprejeta tudi vrsta usmeritev za pripravo ukrepov za pomoč samozaposlenim. "Do izredne pomoči bodo upravičeni vsi samozaposleni, ki bodo s posebno izjavo preko posebne aplikacije izrazili posebno prizadetost zaradi krize in ta izjava bo javno dostopna. Samozaposleni, ki zaradi krize ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, bodo upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka v višini 70% neto minimalne plače," je dejal Janez Janša. Nadaljeval je, da se prizadetim samozaposlenim v tem obdobju odpiše prispevke. "Prispevke zanje v tem obdobju za zdravstveno in pokojninsko blagajno nakazuje država, pravice zavarovancev in prihodki blagajn pa se ohranjajo. Višina prispevkov za krizno leto se določi na podlagi izkazanega dobička po zaključku leta. Do odmere dohodnine za leto 2020 se odloži plačilo akontacije dohodnine," je povedal premier.

Nato je poudaril, da je vlada sprejela tudi vrsto ukrepov za ohranitev delovanja podjetij: "Vsi prispevki za pokojninsko zavarovanje za zaposlene, ki ostanejo na delovnem mestu, v tem obdobju plačuje država, pravice zavarovancev in prihodki pa se ohranijo."

Sprejeli smo ukrepe za izboljšanje likvidnosti podjetij in pomoč znanstveno raziskovalnim projektom za boj z epidemijo. "Z namenom reševanja likvidnosti se vzpostavi garancijska shema (t.i. “finančni top”) in omogoči odkup terjatev do slovenskih podjetij. Država zagotovi dovolj sredstev z dokapitalizacijo oziroma poroštvom za izvedbo. Zamrzne se plačilo akontacije davka od dohodkov pravnih oseb in plačilo davka na dohodek iz dejavnosti za samostojne podjetnike. Plačilni roki za plačila zasebnim dobaviteljem iz javnih sredstev se skrajšajo na 8 dni. Del neizkoriščenih sredstev iz Evropskega socialnega sklada (ESS) se usmeri v pomoč podjetjem in institucijam, ki se ukvarjajo z raziskavami in razvojem (cepivo, zdravilo, zaščitna oprema) za obvladovanje posledic koronavirusa," je poudaril Janez Janša.

"Vse sejnine in druga denarna nadomestila, ki jih prejemajo člani nadzornih svetov v gospodarskih družbah v neposredni ali posredni večinski lasti države, se znižajo za 30 odstotkov. Znižajo se vse funkcionarskih plač na državni ravni za 30% za čas trajanja epidemije. Sodna veja oblasti je zaradi odločitve Ustavnega sodišča iz zakona izvzeta, je pa pozvana, da se sama odpove 30% funkcionarskih plač za čas krize. Tisti, ki v tej veji oblasti in tudi drugod delajo v teh razmerah, ker nujni postopki zaradi zaščite temeljnih človekovih pravic iz ustave, morajo potekati, pa padejo v kategorijo dodatni nagrajenih," je glede znižanje sejnin in plač izpostavil premier.

Nadaljeval je, da je vlada sprejela tudi vrsto smernic za izdelavo ukrepov za pomoč kmetijstvu. "Naj poudarim, da je samozadostnost pri pridelavi hrane v teh razmerah in ki lahko nekaj časa trajajo, strateškega pomena, zato bomo naredili vse, da se kmetom in kmetijstvu pomaga z enakimi ali ali sorazmerno enakimi ukrepi kot ostalemu gospodarstvu," je dejal Janša.

"Z naše strani dajemo tudi priporočilo delodajalcem v gospodarstvu, da uberejo podoben pristop pri nagrajevanju tistih, ki se s tveganjem in postavljanjem nevarnosti soočajo s posledicami epidemije, torej, da delodajalci vzpostavijo model na podlagi obstoječe zakonodaje in zakonskih rešitev, ki bodo vsebovani v tem paketu in bodo veljali predvsem za javni sektor, priporočamo torej, da se tudi v gospodarstvu nagradi zaposlene v razponu od 10 do 200%, predvsem torej tiste, ki so izpostavljeni, ki ohranjajo proizvodnjo in kritično infrastrukturo, ker ni vsa državna. Država in proračun bodo izdatke vračali, ko bodo podatki o trenutnem ali bodočem možnem obsegu izplačil znani," je povedal Janša.

Po besedah predsednika vlade morajo vsa ministrstva te ukrepe in še nekatere, ki jih ni omenil in so tehnične narave ter so del tega zakona, poslati do četrtka do 23. ure vladni službi za zakonodajo in v petek bo vlada obravnavala osnutek tega mega zakonskega paketa.

Po premierjevih besedah je temeljna vsebina in namen tega protikorona zakonskega paketa, da "zamrznemo obstoječe stanje na način, da ohranimo ljudi, delovna mesta, gospodarske potenciale, znanstveno-raziskovalne potenciale, potenciale v znanosti in kulturi, potenciale države in družbe nasploh, da bo lahko vse to normalno funkcioniralo po tem, ko bo nevarnost epidemije uspešno premagana."

Poudaril je še, da se veliko naporov v svetu vlaga v izdelavo cepiv in zdravil in preizkušanje zdravil, ki blažijo posledice okužbe s koronavirusom in napovedi so optimistične. "Do takrat je treba zdržati, a ne le-to, zdržati je treba v kondiciji, da bomo kot družba lahko še naprej normalno funkcionirali," je povedal premier in dal primerjavo s potovanjem na vesoljski ladji. "Predstavljajte si, da se kot potniki zamrznemo zato, da ko nekje pristanemo, lahko normalno funkcioniramo. Ukrepi, ki jih bomo predlagali, imajo za namen, da zamrznemo aktualno stanje in ohranimo stanje brez večjih socialnih in drugih posledic za čas trajanja epidemije," je dejal Janša in dodal, da bo vlada zagotovila vsa potrebna finančna sredstva. "Evropski finančni okvir se vsak dan širi in za ta čas, ki ga ta zakon zajema, je zagotovljenih sredstev dovolj," je še povedal Janša.

Po besedah Janeza Janše je vlada tudi že začela z zbiranjem elementov za določitev smernic za že drugi takšen mega paket. "Veliko predlogov, ki smo jih prejeli, je takšne narave, da potrebujejo preučitev in vsi ti predloge, ki bodo v naslednjem paketu, bodo, ko bomo dobili finančne in druge izračune," je dejal Janez Janša.

Izpostavil je tudi, da je vlada v tem času dobila prek 1000 različnih predlogov, pobud, od gospodarstva, sindikatov, združenj, od posameznikov, od znanstveno-raziskovalnih institucij, univerz in fakultet. "Vsem se iskreno zahvaljujem. Ocenjujem, da smo upoštevali 90% predlogov, ker je bila velika večina v isto smer. Nekatere, ki terjajo več časa za preučitev, pa bo, kot rečeno, mogoče vključiti v naslednji mega paket," je povedal Janša.

Slovenski premier se je tudi zahvalil za izjemen trud, ki so ga v pripravo smernic vložili sodelavci po posamičnih ministrstvih. "Še posebej hvala skupini strokovnjakov, ki jo je vodil dr. Matej Lahovnik. Z njihovo pomočjo smo razrešili mnogo dilem ob predlogih teh ukrepov, preučili smo tudi marsikaj, kar se je zgodilo v sosednjih in drugih evropskih državah in po svetu in ta pomoč je bila neprecenljiva. Nikogar ni bilo, ki je bil zaprošen, da bi sodelovanje zavrnil," je še povedal Janša in dodal, da sodelovanje vladi ponujajo tudi naši rojaki, ki delajo po različnih institucijah po svetu in ki se jih bo vključilo v delo.

"Danes zvečer bo seja vlade na temo prve celovite ocene ukrepov, tudi drugih, ne samo teh, o katerih sem govoril, za upočasnitev in zajezitev širjenja epidemije," je še napovedal predsednik vlade Janez Janša. Ob tem je dodal, da smo v tednu od zaprisege vlade že dobili v pretežni meri celovit pogled v situacijo, tudi realne ocene razvoja situacije v zvezi s širjenjem epidemije, ocene možnosti povečevanja zmogljivosti. "Vse to bomo predstavili jutri, ko se bo vlada seznanila s poročili pristojnih," je napovedal premier.

Nenazadnje pa se je zahvalil tudi vsem, ki upoštevajo uvedene ukrepe. "Najbrž danes ni nikogar, ki spremlja situacijo po drugih evropskih državah in bi mislil, da so ukrepi nepotrebni. Zadnji podatki kažejo, da se ukrepi v veliki meri upoštevajo. Zato velika hvala vsem. Noben odlok, nobena prepoved, noben zakon ne more narediti več kot mi sami z upoštevanjem navodil zdravnikov in stroke, pa tudi z lastno samoiniciativo in ukrepanjem v vse možne smeri, s ciljem, da zaščitimo sebe in zavarujemo druge," je poudaril premier Janša.

"Če bo ravnanje vseh nas tudi v prihodnje šlo tako resno in v vsa pravila upoštevajočo smer, potem zaostritev, ki jih lahko spremljate v drugih državah, ki so reagirale teden dni za nami, v Sloveniji ne bo treba uvajati. Vlada pa bo ocenila, kaj je treba še storiti v situaciji glede našega ravnanja," je dejal Janez Janša in zaključil, da se je Slovenija v zadnjih dneh kot celota z nevarnostjo epidemije soočila zelo resno "in če bomo nadaljevali po tej poti, bo tudi končna cena bistveno nižja od tiste, katere smo se vsi bali na začetku."

Premier Janša je ob novinarskih vprašanjih o tem, koliko časa bo trajal ukrep zaprtja šol dejal, da je v tem trenutku nemogoče napovedati, koliko časa bodo ukrepi trajali, ga pa veseli, da se je vzpostavilo šolanje na daljavo, "tako da bo bistveno manj izgubljenega kot smo se bali na začetku." "Kar se tiče ostalih omejitvenih ukrepov, vlada izrednih razmer ni razglasila, niti ni tega predlagala, izredne razmere razglasi Državni zbor. V tem trenutku delujemo na podlagi zakona, ki določa boj proti nalezljivim boleznim. Poteka pa živahna razprava, ali bi bilo treba ta okvir razširiti," je dejal Janša. Opozoril je tudi na ukrep s področja javnih naročil, ki v tem trenutku predstavlja oviro za hitro ravnanje, zato "predlagam, da se mejne vrednosti za uporabo zakona o javnem naročanju, ko gre za blago in storitve poveča na 40.000 evrov, ko gre za gradbene storitve pa na 80.000 evrov, občine pa lahko samostojno izvajajo javna naročila."

Več v posnetku na naslednji povezavi: https://www.gov.si/novice/2020-03-24-predstavitev-protikorona-paketa-za-pomoc-prebivalstvu-in-gospodarstvu/