Medvedov naravni življenjski prostor je primarno gozd, zadržujejo pa se tudi ob gozdnih robovih in zaraščajočih se površinah. Čeprav so medvedi prilagodljivi na spremembe v svojem okolju, pa jih pretirano vznemirjanje in stalna prisotnost ljudi v gozdu vznemirja. Tako se pričnejo gibati tudi izven gozdnatih območij. Sanacijska dela in spravilo lesa se po žledolomu od leta 2014 in vetrolomu od leta 2017 dalje, vse še v kombinaciji z gradacijo lubadarja, izvajajo v večjem obsegu tudi v strnjenih gozdovih Krimsko-Mokrškega pogorja, ki predstavlja zaledje Ljubljanskega Barja. Ker se medvedi izogibajo srečanjem z ljudmi in tudi območjem, kjer se čutijo (dnevno) vznemirjene, jih zato lahko pogosteje opazimo tudi na Barju, kjer imajo na zaraščajočih površinah dobro kritje, v obsežnih njivskih površinah (monokulture koruze) pa najdejo potrebno hrano, mestoma pa se lotijo človekovih dobrin, lahko tudi čisto ob hišah in gospodarskih poslopjih. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije, je v letošnjem letu na Barju opaženih do 7 medvedov, med njimi vsaj ena medvedka z mladičem.
Čeprav medvedi zaradi svoje velikosti v ljudeh velikokrat poleg občudovanja vzbudijo tudi strah, je dobro vedeti, da so po naravi plašni in zelo oprezni. Stiku s človekom se, če je le možno, izognejo, saj človeka dojemajo kot pretečo nevarnost. K učinkovitemu izogibanju pripomorejo dobro razviti čuti, predvsem voh in sluh. Čeprav srečanja z medvedom v naravi niso pogosta, se vseeno dogodijo. Velja si zapomniti, da medved človeka nikoli ne dojema kot svoj plen/hrano, zato so možne nesreče zelo redke in pretežno nastanjajo kot splet nesrečnih okoliščin.
Na kaj moramo biti pozorni pri obisku narave na Barju in pri delu na polju?
•OPOZORIMO NASE
•Na predelih z gostim rastlinjem in slabšo preglednostjo, na svojo prisotnost opozarjamo z udarci palice ob deblo, brcanjem kamenja ali žvižganjem.
•Ne vznemirjamo živali na agresiven način, saj lahko tudi ona tako odreagira.
•DO SREČANJA JE KLJUB OPOZARJANJU PRIŠLO
•Ostanimo kar se da mirni.
•Medveda takrat nase opozorimo z mirnim glasom in se počasi umaknemo v smeri, od koder smo prišli. •Odreagirati moramo mirno, da se medved ne počuti ogroženega, ker v tem primeru lahko odreagira tudi sam z agresijo.
•MEDVED NA ZADNJIH ŠAPAH
•Ker medved nekoliko slabše vidi, je pomembno, da nas prepozna kot človeka.
•Dvig medveda na zadnje noge ne pomeni grožnje in napada, pač pa le boljši pregled situacije in izražanje svoje veličine.
•NE OBRAČAMO HRBTA in NE TEČEMO
•Medved zmore teči veliko hitreje od nas.
•Izjemoma se lahko počasi odmaknemo in stečemo, če imamo varno mesto (npr. avtomobil) na dosegu nekaj korakov.
•NE PLEZAMO NA DREVO
•Medved je dober plezalec in lahko spleza za nami.
•PES NA POVODCU!
•Spuščen pes lahko razdraži medveda, se nato vrne h gospodarju in s tem poveča možnost direktnega napada na človeka.
V Sloveniji so kljub številčnosti tako medvedov kot tudi obiskovalcev narave, napadi na človeka sicer zelo redki. V primeru, da nas medved želi prestrašiti in se zapodi proti nam, medvedu pokažemo, da zanj ne predstavljamo grožnje. To lahko storimo brez naglih gibov in metanja predmetov (npr. kamenja), s čimbolj mirnim vedenjem ali pretvarjanjem, da smo mrtvi. Pri tem si z rokami zaščitimo vrat in glavo. Ko se prepričamo, da medveda ni več v bližini, se umaknemo. V primeru konfliktnega srečanja obvestimo Center za obveščanje (112) ali Policijo (113), ki nas bo povezala z intervencijsko skupino za velike zveri. Ta nam bo priskočila na pomoč ali nam v dani situaciji nudila strokovne nasvete.
Zelo pomembno je, da medvedov ne krmimo, tudi mladičev, ki morda izgledajo zapuščeni. Da bi omejili zahajanje v bližino naselij je ključnega pomena preprečevanje dostopa do ostankov hrane, katere ne oblagamo v naravo, temveč v smetnjake ali kompostnike, ki so medvedu nedostopni. Medved si v skupnem naravnem okolju in tudi v delu kulturne krajine s človekom hočeš nočeš deli dobrine (poljščine, sadje, silažne bale, čebelnjaki …), pri čemer povzroča tudi škodo. Nekaj od te je bilo storjene tako v letu 2017, kot 2018 tudi na delu Barja, ki je del občine Brezovica. V primeru nastanka škode se najkasneje v treh dneh od njenega opaženja obrnite na Zavod za gozdove Slovenije, Območno enoto Ljubljana.
Za več nasvetov ob srečanjih z medvedom, zaščito premoženja in informacij o medvedih samih, vabljeni o obisku spletne strani projekta LIFE DINALP BEAR. Več koristnih nasvetov o obnašanju na območju medveda najdete tukaj. Za namene osveščanja o življenju z medvedi bomo v jeseni organizirali srečanja tako za šolarje kot tudi druge občane vaše občine. Veselimo se vaše udeležbe!
Vesna Oražem in Marko Jonozovič
Zavod za gozdove Slovenije
