V ponedeljek, 14. septembra smo se odpravili na zanimiv in poučen izlet v Porabje na Madžarskem, kjer smo želeli pobliže spoznati življenje Slovencev, ki že stoletja živijo onkraj današnje slovensko-madžarske meje.

Pot nas je po štajerski avtocesti brez zastojev vodila mimo Murske Sobote in čez slikovito Goričko do mejnega prehoda Martinje. Kmalu smo prispeli v Porabje, kjer se nam je v Gornjem Seniku pridružila lokalna vodnica, ki nam je s svojim znanjem in predanostjo približala zgodovino porabskih Slovencev. Z njenim pripovedovanjem je naš izlet dobil še posebno vrednost, saj nam je približala bogato, a pogosto težko zgodovino porabskih Slovencev.

Izvedeli smo veliko o njihovem življenju, o časih preganjanja, izseljevanja in težkih razmerah, v katerih so se morali boriti za ohranitev svojega jezika, kulture in narodne zavesti. Še posebej zanimivo je bilo poslušati, kako so bili porabski Slovenci zaradi političnih razmer dolga desetletja odrezani od matične domovine Slovenije.

V Gornjem Seniku smo si ogledali cerkev sv. Janeza Krstnika in spominsko hišo Janoša Kuharja duhovnika, ki je nekoč služboval v teh krajih. Ob pripovedovanju naše vodnice smo si lažje predstavljali življenje ljudi, ki so kljub težkim zgodovinskim okoliščinam vztrajali na svoji zemlji in ohranjali slovensko besedo.

Pot smo nadaljevali v Monošter, največje mesto Porabja, skozi katerega teče reka Raba in po kateri je območje dobilo svoje ime. Ogledali smo si eno najlepših tamkajšnjih baročnih cerkva, sprehodili pa smo se tudi po tržnici in tako začutili utrip današnjega življenja v tem delu Madžarske. Obisk Monoštra nam je še dodatno približal življenje Slovencev na Madžarskem nekoč in danes.

Poseben del izleta je bil obisk Števanovcev, kjer smo si ogledali muzej »Železne zavese«. Tam smo spoznali, kako je nekoč potekala močno zastražena meja med Jugoslavijo in Madžarsko ter kako težko je bilo življenje ljudi ob meji. Predstavitev nam je približala čas, ko so bili ljudje zaradi železne zavese med seboj ločeni, stiki s sorodniki in rojaki na drugi strani meje pa skorajda nemogoči.

Izlet v Porabje ni bil le prijeten potep, temveč dragocena učna izkušnja. Spoznali smo del slovenske zgodovine, ki ga morda premalo poznamo, in se še bolj zavedli pomena ohranjanja jezika, kulture in narodne pripadnosti. Polni novih vtisov in spoštovanja do ljudi, ki so v težkih časih ohranili svojo identiteto, smo se vrnili v Slovenijo. Za konec nas je čakalo še zasluženo kosilo v Moravskih Toplicah, kjer smo ob prijetnem druženju strnili vtise z našega potovanja.

                                                 Člani UO DU Notranje Gorice-Plešivica