V petek, 20. decembra, je v Modri dvorani v Brezovici potekala 16. redna seja Razvojnega sveta kohezijske regije Zahodna Slovenija (KRZS). Obravnaval se je tudi predlog o razdelitvi sredstev Evropske kohezijske politike (EKP) za obdobje 2021 - 2027, ki ga je na podlagi predloga Evropske komisije pripravila vlada Republike Slovenije. Iz njega je razvidno, da naj bi Zahodna Slovenija prejela 77 % manj kot v prejšnjem obdobju.

Kohezijsko regijo Zahodna Slovenija sestavljajo 4 razvojne regije: Osrednjeslovenska, Gorenjska, Goriška in Obalno-kraška s približno polovico slovenskega prebivalstva.

Seja

Seje so se med drugim udeležili mag. Igor Mally, državni sekretar iz Kabineta predsednika Vlade Republike Slovenije, Eva Štravs Podlogar, državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), Marko Drofenik, generalni direktor Direktorata za regionalni razvoj na MGRT, Mateja Mahkovec, namestnica direktorja na SVRK in Dimitrij Pur, direktor Urada za evropsko teritorialno sodelovanje in finančne mehanizme na SVRK.

Seja se je začela s seznanitvijo o zamenjavah članov in nadomestnih članov. Mateja Mahkovec je uvodoma povedala, da je dela veliko, a ne le s pripravami, tudi z izvajanjem trenutnega programa. Beseda je nato tekla predvsem o prihajajočem obdobju 2021 - 2027. Igor Mally je pojasnil, da bodo sredstva za celotno Slovenijo sicer nižja, vendar da natančnih številk še ni mogoče opredeliti zaradi različnosti predlogov Evropske komisije in Finske, ki je takrat predsedovala Svetu. Gospod Mally, ki je zadolžen za pogajanja po letu 2020, je še dodal, da si bodo prizadevali za vzpostavitev varnostne mreže, ki bi zagotovila, da nobena evropska regija ne bi izgubila več kot 40 % sredstev. Lilijana Madjar je izpostavila, da je v zadnjih 10. letih razvoj slovenskih regij večinoma ali skoraj izključno slonel na razpoložljivih sredstvih EKP in da bo pomanjkanje sredstev za Zahodno Slovenijo imelo negativne posledice ne le za teh 64 občin, temveč za celotno državo.

Razprava

V razpravi je spregovorilo veliko županov občin Zahodne Slovenije, ki se strinjajo, da bodo nujno potrebna vlaganja v različna področja močno omejena. Župan Občine Brezovica, Metod Ropret, je povedal, da se prav vsaka občina sooča s svojimi težavami, pa naj bodo te prometne, infrastrukturne ali druge narave. Občina Grosuplje, ki se sicer uspešno razvija, ima precej slabe prometne povezave, Franc Čebulj, župan Občine Cerklje na Gorenjskem pa je med drugim dejal, da bi bilo smiselno govoriti tudi o tem, ali bo sploh uspešno trenutno obdobje.

Župani prav tako menijo, da, kar se tiče razdeljevanja razvojnih sredstev, ne sme priti do razkola med vzhodno in zahodno regijo, kajti dejstvo je, da sta kohezijski regiji Zahodna Slovenija in Vzhodna Slovenija zelo heterogeni. Župan Občine Tolmin in podpredsednik Razvojnega sveta KRZS, Uroš Brežan je predlagal, da se v prihodnosti razmisli o smiselnosti dveh regij oziroma o njuni meji, kar je potrdil župan Občine Komen, Erik Modic z dejstvom, da je Komen šele 198. na lestvici po razvitosti slovenskih občin.

Nadomestilo sredstev naj pride iz državnega proračuna

Za razvoj slovenskih regij je nujno zagotavljanje zadostnih finančnih sredstev. Članice in člani Razvojnega sveta KRZS so na predstavnike Vlade RS naslovili apel, da bo treba pomanjkanje sredstev nadomestiti z ustrezno višino sredstev iz državnega proračuna in da mora tudi po letu 2020 regionalna politika ostati politika za vse regije ne glede na stopnjo razvitosti. Država je namreč dolžna zagotoviti kakovostno življenje vseh njenih prebivalcev. Razvojni svet KRZS tako pričakuje, da bodo nacionalni odločevalci zagotovili zadostna sredstva ter da bo Vlada RS sprejela ustrezne ukrepe, s katerimi bo omogočila zakonsko, kadrovsko in finančno stabilnost za razvoj vseh slovenskih regij.

Besedilo in fotografije: Tamara Želimorski