Revija Kronika pokriva slovensko krajevno zgodovino in poskuša z izborom člankov približati zgodovino širšemu krogu bralcev. Kronika izhaja redno, trikrat na leto. Vsako leto izide tudi tematska številka, ki je posvečena izbrani temi. Avtorji prispevkov so v veliki meri priznani znanstveniki, priložnost pa dajejo tudi mladim avtorjem, ki so šele na začetku svoje raziskovalne poti. Konec leta 2017 je izšla tematska izdaja omenjene revije z naslovom Iz zgodovine Spodnje Savinjske doline.

Veliko uveljavljenih imen raziskovalcev slovenske zgodovine je bilo tudi na predstavitvi. Dr. Miha Preinfalk je raziskovalec na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Je avtor precejšnjega števila znanstvenih publikacij, med drugim je konec lanskega leta izšel tretji del monografije Plemiške zgodbe na Slovenskem, 19. in 20. stoletje, v kateri je je opisan tudi Friderik Širca. Hkrati je tudi odgovorni urednik revije Kronika in tudi te tematske izdaje, ki jo je na večeru podrobneje predstavil.

Mag. Hana Habjan je višja arhivistka na Zgodovinskem arhivu Ljubljana. Predstavila nam je prispevek z naslovom Zgodba treh bork: Mete, Ivanke in Nade. Spor pri preimenovanju šole v Grižah leta 1969.

Božena Hostnik je univerzitetna diplomirana etnologinja, konservatorska svetnica, zaposlena na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območna enota Celje. Dr. Vito Hazler je izredni profesor za področje etnologije na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Skupaj sta predstavila prispevek o hmeljskih sušilnicah v Spodnji Savinjski dolini.

Mag. Damir Žerič je kustos v Pokrajinskem muzeju Celje. Predstavil nam je prispevek z naslovom Nekoč je bila Tekstilna tovarna Šempeter.

Mag. Uroš Herman je profesor zgodovine in geografije na Osnovni šoli Savsko naselje v Ljubljani. Prispeval je dva prispevka. Predstavil pa nam je prispevek z naslovom Dogajanje na Celjskem v letih 1917–1918 s posebnim ozirom na delovanje celjskih liberalcev.

Doc. dr. Julijana Visočnik je višja arhivistka v Nadškofijskem arhivu Ljubljana. Predstavila nam je prispevek z naslovom Antični prebivalci Spodnje Savinjske doline ali kdo se skriva za imeni na epigrafskih spomenikih.

Drugi avtorji, ki so prispevali svoje prispevke za to tematsko izdajo, pa so še: izr. prof. dr. Igor Sapač (Grad in dvorec Ojstrica), izr. prof. dr. Boris Golec (Starejša uradovalna slovenica iz Spodnje Savinjske doline in Sledovi Valvasorjev v Spodnji Savinjski dolini; med romancami na gradu Ojstrica in umobolnico v Novem Celju), dr. Jure Volčjak (Spodnjesavinjska dolina v vizitacijskih zapisnikih goriškega nadškofa Karla Mihaela, grofa Attemsa), Karmen Kreže (Skromen mož velikih dejanj: Janez Hausenbichler), dr. Blaž Podpečan (Spominsko gradivo Olge Repnik kot vir za zgodovino Polzele z okolico v prvi polovici 20. stoletja), doc. dr. Matija Zorn (Poplave – stalnica v Spodnji Savinjski dolini) ter zasl. prof. dr. Ignacij Voje (Savinjčan Gregor Čremošnik – raziskovalec Balkana).

Karmen Kreže