V Občinski knjižnici Braslovče smo 4. novembra 2021 odprli razstavo slik z naslovom Skozi moje oči. Avtorica razstave Romana Škafar je umetnica, likovnica, mama in zadnja leta predvsem babica sedmim vnukom. Je Ljubljančanka, a malo tudi Savinjčanka. Kaj ji pomenijo umetnost, slikanje in ustvarjanje, smo slišali v uvodnih besedah. V njeni poeziji, ki jo je delila z nami.
Yoko Ono je nekoč dejala, da je umetnost način preživetja. In tudi Romana rada pove, da nam umetnost očisti dušo in vlije novih moči. Na njen likovni talent so opozarjali že v osnovni šoli. A je moral počakati. Zaradi šole, športa, ljubezni, družine in vseh resnih stvari, ki nam odraslim ukradejo igrivost. Domišljijo. In vse to je v njej tiho spalo. Tlelo. Tako govori tudi misel Pabla Picassa, da je vsak otrok umetnik, a težava je, kako ostati umetnik, ko enkrat odrastemo. Romana je odrasla. In odrasli so njeni otroci. Prišel je čas, da postane to, kar se je v njej toliko let razvijalo, bohotilo in čakalo.
Leta 2014 je narisala prvo sliko, ki je zdaj postala njen logotip. Zeleni klobuk. Začela je s portreti. Sama. Pravi, da je samorastnik. Samouk. Nihče je ni učil. Vse do velikega presenečenja, ko je v dar prejela 21 ur šolanja pri akademski slikarki, magistrici umetnosti Nataši Virant. Po končanem izobraževanju ji je ta dejala: »Iz tvojih slik se sluti, da se za njimi skriva kreativna oseba, polna ustvarjalne energije, notranjega ognja. Tudi če te ne bi poznala osebno, bi to videla iz slik. Meni so tvoje slike zelo všeč. Blizu mi je njihova atmosfera, nežnost, ženstvenost. Čuti se strasten odnos do dela, ki se odraža v slikah in izraža tvojo senzibilnost. To je odlična lastnost, na kateri je treba graditi.« Če se ozremo po razstavljenih slikah, vidimo, da gradi. Slika in ustvarja. Iz navdiha, iz srca. Svoje slike ima rada. Ne dela po naročilu. Preizkuša se v vseh tehnikah na različnih podlagah in z različnimi materiali. A uporablja povsem svojo tehniko. Uporablja igro barv. Kajti to je ona. Barvita. Polna barv in občutij.
S to razstavo se delček nje vrača v Savinjsko dolino, v dolino zelenega zlata, ki je bila nekoč njen dom. Tu blizu, v Rakovljah. V prvi hiši na ovinku, ki nas pozdravi, ko zavijemo proti trgu. Veseli smo je. Veseli, da lahko spoznamo svet, skozi njene oči. Kot rada reče: »Počasi, iskreno in brez laži.«
Razstava bo na ogled do 30. novembra 2021 v času odprtosti knjižnice.
Laura Jelen
Avtor fotografije: Tone Tavčer
