torek, 23. april 2019

23. april 2019 je svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Letos šesto leto zapored na ta dan potekajo prireditve v okviru prostovoljnega mednarodnega projekta Noč knjige. V 150 krajih po Sloveniji so ta dan knjižnice in druge ustanove izvajale izvirne prireditve pozno v noč. Letošnja tema so simboli francoske revolucije in 200-letnica smrti razsvetljenskega dramilca Valentina Vodnika.

V žalski knjižnici smo se letos projektu pridružili šesto leto zapored. Svoj večer smo poimenovali Me pesmi pojo in cukrene pekarije. Naslov je bil domišljen z razlogom; na Vodnikovi spominski plošči na Vodnikovi domačiji še vedno piše, da je bil prvi slovenski pesnik, za pogostitev obiskovalcev pa smo za pokušino pripravili tri recepte iz Vodnikovih Kuharskih bukvic. Osrednji gost večera, ki je uradno trajal od 20. do 22 ure, je bil doktor etnoloških znanosti in profesor zgodovine umetnosti Janez Bogataj, prireditev pa smo v celoti izvedli zaposleni v knjižnici.

Del kulis prireditvenega prostora so bila lesena polkna stare slovenske hiše, pod njimi pa korito s cvetočimi rožicami. Večer se je začel s trkanjem na polkna. Ko jih je ena od knjižničark odprla, so se zaslišali verzi Vodnikove pesmi Dramilo. Dogajanje se je nadaljevalo s predavanjem prof. dr. Janeza Bogataja o Vodniku, njegovem času, posebej pa o njegovih Kuharskih bukvah. Faksimile s prevodom v sodobno slovenščino je pripravil prav dr. Janez Bogataj. V knjižnici smo pripravili silipup, značilno pijačo tistega časa, ter mehke prestice in moknato pecivo, tudi iz tistega časa. Prvi je vse troje poskusil dr. Janez Bogataj in povedal o izvoru vsega trojega. Pokušine pripravljenih dobrot so bili zatem deležni vsi obiskovalci. Večer se je nadaljeval z duhovitim razmišljanjem Lucije Cestnik v smislu pogleda mladih na ustvarjanje Valentina Vodnika, zaključil pa z Vodnikovimi ugankami. 

Kot uvod v nočno dogajanje smo imeli od 9. do 14. ure odprt dan knjižnice, ko smo bili knjižničarji še posebej odprti za vprašanja obiskovalcev, popeljali smo jih po prostorih, na koncu pa jih še posladkali z domačim pecivom. Nekaj prijaznega in naklonjenega je bilo v zraku.

Irena Štusej