Pred dvajsetimi leti, na pustno soboto (8.2.1997), se je v Trenti zgodila strahotna tragedija. Pri čiščenju gozda po žledolomu v Zadnjici se je izruval velik bukov štor in pod seboj pokopal Rudija Flajsa in Jožeta Zakrajška, ki je bil na mestu mrtev, medtem ko je Rudi umrl med helikopterskim prevozom v bolnico. Nepojmljiva nesreča je pustila dve družini brez očetov in hraniteljev. Družina Flajs je v težkih razmerah bivala v stari dotrajani hiši in poleg nje so gradili novo, ki je bila takrat pod streho, vendar kritina še ni bila položena.

V bližnji okolici in širše je nesreča zelo odmevala in pripravljenost pomagati je bila zelo velika. Kot predsednik občinskega sveta in direktor Zadruga Soča-Trenta sem vodil odbor za pomoč prizadetim. Odziv je bil izreden in posamezniki in podjetja od vsepovsod iz Slovenije so prispevali v denarju in materialu.

Občina Bovec je namenila znatna finančna sredstva in preko javnih del zaposlila gradbeno tehnico, ki je vsakodnevno spremljala in koordinirala dela pri gradnji hiše.
Gradbena dela je izvajal domačin Rajko Zorč, najboljši gradbenik kar jih pomnimo v naši okolici in dela so stekla tako, da je bil dosežen cilj, da se družina v jeseni preseli v novo hišo.

V Nedeljskem dnevniku je o trentarski nesreči bral tudi gospod Janez Ajlec in se odločil, da bo pomagal družini Flajs pri dokončanju hiše, tako da bo prispeval celotno stavbno pohištvo, to je vhodna vrata, dvoje balkonskih vrat in osem oken. Malo se je zapletlo, ker naj v triglavski narodni park ne bi sodilo stavbno pohištvo v beli barvi. Tudi temu je gospod Ajlec ugodil in ko je bilo vse pripravljeno, so monterji v enem dnevu vgradili podarjeno stavbno pohištvo.

Po opravljenem delu nas je gospod Ajlec obiskal v Trenti in bil nadvse navdušen, da je prišla njegova pomoč v prave roke. Ob okusni soški postrvi v gostišču Metoja smo mu izrazili hvaležnost in ugotovili, da ima dobrodelnost v krvi in pomoč v Trenti ni bila osamljeni primer, ampak je vedno pomagal pomoči potrebnim.

Ob iskrenem sožalju žalujočim bi rad izpostavil, da tudi po dvajsetih letih njegovo velikodušno dejanje ni pozabljeno.

Počivaj v miru gospod Janez Ajlec.