Tradicionalnega, 34. "železničarskega" pohoda na Štampetov most, ki ga organizira PD Železničar Ljubljana, se je 13. aprila udeležilo okrog 300 pohodnikov. V zgodnjih jutranjih urah je iz Ljubljane pognala legendarna parna lokomotiva borsig 06-018, zaprežena s kar šestimi "pullmani", ki so jih do zadnjega kotička zapolnili pohodniki in drugi vlakoljubci, med njimi celo ugledna ekipa iz Švice. "Lukamatija" je vozila ravno ob pravih urah, saj je vso pot od Ljubljane do Verda močil dež, na Verdu pa se je umaknil dobri volji pohodnikov, ki so jo naprej mahnili peš (po obveznem fotografiranju z okinčanim hlaponom, seveda). Na prvi postojanki, pri Štampetovem mostu, je udeležence s toplim čajem postreglo vrhniško društvo za vrednote NOB, saj je bila pot do nekdanje kurirske postojanke TV-17 kljub sorazmerno visokim temperaturam še vedno zasnežena, o čemer smo se kmalu lahko prepričali tudi sami. Nekateri so ob tem na glas vzklikali, da snega v tem času tu niso videli že dvajset let, spet drugi so se pridušali, da prav toliko let že niso imeli tako mokrih čevljev … Pot skozi tihe meniševske gozdove je bila prijetna, občasno je izza košatih smrek celo pokukalo sonce, ob prihodu na pokojiško postojanko, kjer so pohodnike postregli člani Turističnega društva Blagajana Vrhnika, pa se je dodobra zjasnilo in marsikomu se ni več mudilo naprej v dolino. Spust skozi Lašče v Borovnico je sicer zahteval kar nekaj spretnosti, saj se poti še niso prav dobro osušile, a je bil nato na borovniški železniški postaji trud bogato poplačan. Člani Turističnega društva Borovnica so namreč poskrbeli, da trudnim popotnikom ni manjkalo ne čaja, ne kave, ne napitkov močnejše kalorične vrednosti, našel pa se je tudi kak prigrizek in seveda obilica propagandnega gradiva. Pohodniki so še najbolj posegali po zemljevidih, borovniške vozne rede pa so že zjutraj prejeli na vlaku. Od približno 300 udeležencev pohoda jih je do Borovnice prisopihalo natanko 187. Nad žulji se je pritoževal marsikdo, nad prijazno postrežbo domačih (vrhniških in borovniških) društev pa prav nihče.

Damjan Debevec