Pokojišče so za nekaj ur preplavili orientacijci

Pokojišče je aprila gostilo mlade orientacijce, ki so kljub dežnim kapljam, ki zaznamujejo omenjeni čas, vseeno zagrizli v kolena, iskali skrite točke, merili azimute, se mučili z vozli in na točkah, kjer so jih pričakali organizatorji tekmovanja, odgovarjali na vprašanja o gorah.

Tokrat je tekmovanje v gorenjsko-dolenjski regiji prevzel mladinski odsek PD Borovnica, ki je poleg zanimivega dogajanja nameraval udeležencem pokazati tudi lepote prostrane notranjske planote Pokojišča; ta poleg zanimivega terena ponuja daljnosežne razglede, ki se končajo šele nekje daleč v Kamniško-Savinjskih in Julijskih Alpah ter Karavankah. Za razgledovanje po okolici in vršacih tokrat na žalost ni bilo veliko možnosti, so se pa tekmovalci močno namučili, da so pravočasno prispeli na cilj in zadostili vsem pravilom tekmovanja.

Mi imamo še pet minut ... zaslišim stavek, ki je prišel iz otroških ust. Test planinske šole smo že rešili, ti vzemi kompas, jaz bom topografsko karto, aja, pa pelerine ne pozabimo, jaz si le še vezalke zavežem ... Čez minuto jih že spremljam pred nekdanjo gostilno in nekaj trenutkov kasneje so na prvi kontrolni točki, le streljaj od starta.

Tu nama boste morali odgovoriti tudi na nekaj vprašanj ... jim prijazno razložita predstavnici žive kontrolne točke. Sive celice so zapele! Kateri hrib se dviga nad Ljubljano? Hm, nismo od tu, pa vseeno ... jest bom povedal: Šmarna gora. Bravo, mu pritrdita sotekmovalca.

Kaj pa tale vršac? Vemo, da je v Julijskih Alpah, vendar imena se ne spomnimo. Je morda tisti z oknom? – Ne, vendar niste daleč! – Je Jalovec? – Odgovor je pravilen.

Pot jih je nesla naprej in jim po pravilno rešeni nalogi vlila dodatnih moči za naslednjo nalogo, ki je vključevala pravilno zategovanje vozla. Dobro nam gre, si pritrdijo v en glas in gredo naprej. Potne srage jim sproti spira dež, vendar nič zato. Na koncu bomo pili čaj in se greli v nekdanji gostilni, si govorijo.

Tokrat je sodelovalo kar 16 ekip, ki so skupno štele kar 52 tekmovalcev, ti so bili razporejeni na start v razmaku petih minut, težavnost proge pa je določala starost tekmovalcev. Skladno s starostjo se je povečevala in tekmovalcem nalagala vse težje naloge.

Tisti, ki so že prispeli na cilj, so kartali, se zabavali, nekaj skupaj staknjenih glav pa je medtem pregledovalo preluknjane liste, ki so bili edini dokaz, da so tekmovalci resnično obiskali kontrolne točke in tako dokazali poštenost igre. Na koncu pa so strnjene glave le pokazale obraze in razglasile tekmovalce. V kategoriji A (učenci do šestega razreda osnovne šole) so prvo mesto zasedli Sendviči iz PD Borovnica, drugo mesto je pripadlo Carjem iz PD Ljubljana Matica, po tretjem mestu so posegla Gorska dekleta iz PD Domžale, Štufkoti iz OŠ Cerklje ob Krki so domov odnesli četrto mesto, Gozdarji iz istega kraja pa so se sprijaznili s petim. V kategoriji B (učenci 7., 8. in 9. razreda) pa je bil vrstni red naslednji: prvo mesto so osvojile Slive iz PD Borovnica, sledili so jim Hitri polži iz PD Ljubljana Matica, tretje mesto pa so v PD Trzin odnesle Bose koze. Kategorija C (od 1. letnika do vključno 18 leta) pa je razglasila za zmagovalca kar Pokvarjene busole iz PD Borovnica. Tekmovanje se je tako zaključilo, kljub padavinam pa je spomin na dogodek ostal živ še dolgo po razglasitvi; ta namreč udeležencev na poti v dolino ni "obtežil" le s priznanji, temveč tudi z lepimi doživetji in geslom: važno je sodelovati, in ne zmagati.