V soboto, 16. februarja, smo se planinci mladinskega odseka PD Borovnica in starši odpravili na zimski pohod. Naš cilj je bila 1634 m visoka razgledna gora Dobrča, izhodišče pa Bistriška planina nad Tržičem, do koder vodi gozdna cesta. Po zagotovilih oskrbnika naj bi bila cesta kopna, nas pa je zjutraj pričakala mestoma precej poledenela. Z nekaj poskušanja in nesebične pomoči smo vsi srečno prišli do izhodišča, od koder smo pod Tatjaninim vodstvom začeli vzpon na Dobrčo.
Čeprav je bila gora z avtoceste videti čisto kopna, smo celo pot hodili po utrjeni gazi. Otroško veselje je bilo nepopisno in gotovo je bil sneg tudi motivacija, da smo ves čas zelo enakomerno hodili ter vrh dosegli brez težav. Malo je gotovo pomagala tudi čokolada, ki nam jo je med potjo podaril prijazen pohodnik, ki je bil na poti v dolino. Že po poti so se nam odpirali čudoviti razgledi na Kamniške Alpe s čisto druge strani, kot jih običajno opazujemo. Pomahali smo Kriški gori, kjer smo na prvem jesenskem izletu dočakali tudi prvi sneg, ter občudovali Storžič, Grintavec in Kočno.
Ker je bilo zelo toplo, smo si malico iz nahrbtnika privoščili kar na vrhu Dobrče in sklenili, da obisk koče izpustimo ter se raje povzpnemo še na Šentanski vrh. Kristina je namreč naredila reklamo, da je tam res neverjeten razgled na večino slovenskih gora. Še dobro, da smo ji verjeli! Na razgledišču, ki je pet minut oddaljeno od Dobrče, se kot na dlani razprostrejo greben Košute, Begunjščica in Stol, na drugi strani Kamniške Alpe, sledi pogled proti Ljubljani in v drugo smer po dolini Save navzgor proti Jesenicam ter seveda na Triglavsko pogorje. Človek bi se kar obračal v krogih in občudoval veličastne kreacije narave.
Ampak prostora na vrhu ni prav veliko, otroci pa so težko dolgo pri miru, zato smo se čez vrh Dobrče odpravili v dolino. Spustili smo se po drugi poti, čez Lešansko planino, se malo drsali, malo gazili in vsi srečno prišli nazaj na izhodišče. Otroci so bili navdušeni nad poplavo v čevljih, odrasli pa nad energije polnimi mladinci.
Za MO PD Borovnica zapisala Ana Bokalič
