Z mladinskim odsekom planinskega društva Borovnica smo se tudi v mesecu novembru podali novim dogodivščinam naproti. Tokrat smo se na izlet odpravili v nedeljo, 19., v jutranjih urah. Zapeljali smo se na štajerski konec, natančneje do vasi Čemšenik. Bilo nas je 35 vključno s plišastim medvedkom. Mlajši planinci so razigrano hodili spredaj in vsem skupaj ob pomoči nazornega zemljevida in vodnice Ane utirali pravo pot. Kljub megli se nam je na enem delu poti odprl lep razgled na dolino. Marsikomu je bil zelo všeč vzpon ob potočku in pisani kamni, ustavili pa smo se tudi ob zanimivem drevesu, ki po besedah navdušene bralke menda spominja na vrbo mesarico iz knjige o Harry Potterju. Vsekakor nam med potjo ni bilo dolgčas in kot bi mignil smo z vztrajno hojo dosegli Čemšeniško planino. Otroke so navdušile zaplate snega in prikupen palček, ki ga je doletela tudi kakšna kepa, ter veliki keglji, ki si jih lahko podrl s kroglo na vrvi. Sprva nismo naredili večjega postanka, saj smo se povzpeli še nekoliko višje do Črnega vrha. Tam nas je pričakal ogromen možic iz kamnov, zato smo z gotovostjo vedeli, da smo prispeli na vrh. Naredili smo tudi nekaj skupinskih fotografij, nato pa se spustili nazaj do planine. Na planini smo si vzeli čas za dobro malico, igro, druženje, pogovor in gretje v koči oziroma posedanje zunaj, medtem pa se je megla počasi razkadila in posijalo je sonce. Kmalu je nastopil čas za odhod v dolino. Spust po drugi poti nas je sčasoma pripeljal do čudovitih z mahom poraslih balvanov. Ob tem je Živa dobila krasno idejo, da bi lahko naredili krajši postanek in se šli skrivalnice. Po dogovoru z vodnico in ostalimi, ki smo bili za, smo to storili. Naše skrivalnice so bile nekoliko posebne, saj se je skril en član skupine, nato pa smo ga iskali vsi ostali. Vsak, ki ga je našel, se mu je tiho pridružil v skrivališču. Tako smo se kmalu vsi stiskali na enem mestu in se šepetaje spraševali, ali nas sploh še kdo išče. Pred odhodom domov smo znova sklenili krog in ponovili naš bans, vsak pa je tudi delil z drugimi, kaj mu je bilo na izletu še posebej všeč. Sledila je še vsem dobro znana himna. Nato smo si zaželeli srečno pot in vse dobro do prihodnjič, ko naj bi se odpravili na Planino nad Vrhniko. Se že veselimo.

Polona Suhadolc

POT Polhov Gradec

V soboto, 13. novembra 2016, je bilo v tem šolskem letu prvo planinsko orientacijsko tekmovanje naše lige. Pripravila ga je mlada ekipa planinskega društva Ljubljana - Matica. Za prizorišče tekmovanja so izbrali Polhov Gradec. Gostišče Pograjski dom je bilo naše izhodišče. Mladi Matičarji so nam postregli s svežimi idejami. Morali smo predelati dodatno literaturo, čeprav je to običajno le za državne tekme (SPOT). Najprej so zbrali prijave mlajših ekip, jim dali za pisat teste in jih nato vse po vrsti poslali na teren. Ostale ekipe smo imele preizkus znanja in start pozneje. Testi so bili obsežni kot na SPOT. Dobili smo 5 listov vprašanj s področij planinske šole, orientacije in dodatne literature. Tudi na progi smo doživeli presenečenja. Na Kalvariji so nam postavili “neskončno” vprašanj iz prve pomoči in nam potem naložili še praktično delo. Na naslednji živi točki so za nas pekli čevapčiče. Med dvema točkama so bile take globeli, da smo šli raje daleč naokrog. So naši mladi pripovedovali, da so šli kar po vseh štirih v strmino. Zadnji del smo imeli na zemljevidu označen z rdečo črto in treba je bilo pravilno vrisati kontrolno točko. Iz PD Borovnica se nas je tekme udeležilo 25 zagnanih orientacistov. Dečki v kategoriji A so za las zgrešili prvo mesto. V kategoriji B smo imeli kar 3 ekipe, sama dekleta. Dosegle so 2., 3. in 5. mesto. Študentje so bili edini predstavniki v svoji kategoriji, mi odrasli pa smo tokrat ugnali konkurenco.

Kristina Suhadolnik