Na začetku marca je minilo leto dni, odkar se je poslovil Ciril Kos. Ob njegovi smrti je nekako manjkal zapis o njegovem dolgoletnem delu in pomembnem prispevku na mnogih področjih. Več kot 25 let je bil predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Borovnica, bil je šolan gasilec, prejemnik najvišjih gasilskih priznanj v Sloveniji, član civilne zaščite in tudi njen poveljnik, tajnik Gasilske zveze Vrhnika in dva mandata tudi občinski svetnik občine Borovnica.
Midva sva prijateljevala od začetka sedemdesetih let, ko je kot navijač KK Vrhnika s kolesom prihajal na tekme 2. zvezne jugoslovanske košarkarske lige na Vrhniko, kjer sva igrala Drago in jaz. Tudi sam je začel z igranjem košarke v Borovnici in se leta 1975 priključil članski ekipi. Njegov prispevek k borovniški košarki je opisan v moji knjigi, na predstavitev katere je decembra 2016 še prišel. Redno je obiskoval tudi tekme Olimpije v Tivoliju, kjer sva se večkrat srečala. Po tekmi spomladi leta 1983 smo se ob vrnitvi domov ustavili v gostilni Pri Mari v Kamniku pod Krimom. Pogovor je nanesel tudi na težave pri gradnji gasilskega doma, za katerega so si gasilci prizadevali več let. Ponudil sem mu pomoč, dogovorila sva se, da mi bo posredoval dokumentacijo. Gradbeno dovoljenje smo uspeli pridobiti že do poletja leta 1984. Sva pa na začetku gradnje doma malo prekršila pravila, dan po opravljeni zakoličbi sva namreč z apnom označila nekoliko povečan obseg objekta, s čimer smo pridobili še dve garaži. Z neštetimi urami prostovoljnega dela gasilcev in občanov je bil dom odprt junija 1985. To je bil ob praznovanju 100-letnice društva velik praznik za našo dolino. Od takrat smo prijateljevali tudi kot družine.

Za volitve drugega mandata občinskega sveta samostojne občine Borovnica smo jeseni leta 1998 ustanovili neodvisno Borovniško listo, katere član je bil tudi Ciril. Kot lista smo dobili največ glasov v vseh treh mandatih, za katere smo kandidirali, Ciril pa je bil občinski svetnik dva mandata. Kjerkoli je deloval, v gasilstvu, športu ali kot občinski svetnik, je delo opravljal odgovorno, pošteno, s polno mero razumevanja in tolerantnosti do drugih. Bil je prizadeven, vztrajen, plemenit in iskren prijatelj.

Dragi Ciril, čeprav malo z zamudo, hvala ti za vse, kar si storil za skupno dobro vseh nas v Borovniški dolini, ki si jo imel tako neizmerno rad.

Franjo Modrijan