V reki Ljubljanici in okoli nje se je pred desetletji in stoletji veliko dogajalo. Ni bila samo naravna danost, temveč gospodarska avtocesta, ki je povezovala podeželje z glavnim mestom. Zato ne preseneča, da je človek želel imeti nanjo čimvečji vpliv, ki se je kazal v različnih bolj ali manj posrečenih posegih, katerih stranski rezultat so bili največkrat vplivi na okolje. »Na srečo smo se začeli zavedati pomena Ljubljanice,« je zbrane v Bistri nagovoril direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje Janez Kastelic. Po njegovem mnenju nas čaka še veliko dela, a če bomo znali prisluhniti šepetu reke, bomo mozaično krajino barja zagotovo ohranili lepo in biotsko raznovrstno.
Najhuje za reke je bilo pred več desetletji, ko družba in politika na okoljevarstvo nista dali veliko. Zato sta regulacija vod in industrializacija prinesli velike spremembe za vodotoke, posledica pa je bila upad raznolikosti življa. Prvi so te spremembe občutili ribiči, a na srečo, kot je dejal prvi ribič državi Miroslav Žaberl (predsednik Ribiške zveze Slovenije), ti vplivi počasi šibijo. »Z veseljem ugotavljamo, da se kakovost voda spreminja na bolje,« je dejal v Bistri. Vode so čistejše, potrebna bo še deregulacija, ki bo ustvarila ugodnejše življenjske pogoje za vodno življenje.
Prireditev Moja reka praznuje, ki je potekala peto leto zapored, so kulturno obogatili pevski zbor Mavrica Vrhnika, Jazz band Glasbene šole Vrhnika, Big Band Vrhnika ter avdio umetnik Karlo Vizek. Hkrati so si lahko obiskovalci pred in po prireditvi ogledali ter kupili tudi stare in prenovljene predmete iz trgovine Depo.
Gašper Tominc, foto: gt