V jutranjih urah smo se zbrali na železniški postaji v Borovnici in se nasmejanih obrazov odpravili proti otoku Krk. Že na poti so nas spremljali lepi razgledi na Reko, z mostu, ki vodi na otok Krk, pa smo občudovali mirno morje. V mestu Krk nas je čakala ladjica s prijazno posadko, ki nam je za začetek postregla z malico – okusnimi sardinami, kasneje pa tudi s kosilom. Na poti do Golega otoka smo s palube občudovali najlepše plaže Krka in strme, gole skale okoliških otokov, ki so poraščeni z grmi rožmarina in žajblja. Ko smo prispeli na Goli otok, smo se z vodičem sprehodili po otoku. Ta je gol in nenaseljen. Ob ganljivih in krutih zgodbah, ki jih je z nami delil vodič, smo si le stežka predstavljali, da je otok nekoč predstavljal dom več kot 15.000 zapornikom (številke so različne in se vzpenjajo tudi do 40.000), ki so v nemogočih razmerah – ob hladni burji ali žgočem soncu – doživljali težke psihične in fizične izzive. Sprehod po otoku smo začeli z manjšim vzponom, ki pa je bivšim zapornikom na otoku predstavljal hud napor, saj so morali iz pristanišča na vrh odnesti vse, kar je prispelo na otok, tudi vreče cementa, ki so povprečno tehtale 50 kg. Zapuščene zgradbe in tovarne še vedno glasno pričajo o dogodkih, ki so se zgodili po drugi svetovni vojni. Nekateri bivši zaporniki so obdobje, ki so ga preživeli na otoku, ubesedili v knjigah, mnogi pa svoje izkušnje še vedno ne upajo deliti.

Potem smo se odpravili na otok Sv. Grgur, kjer je bil med letoma 1948 in 1988 ženski zapor oziroma »popravni dom«, danes pa je priljubljena destinacija za jadranje. Ob pogledu na vrh otoka je še vedno viden napis Tito, ki so ga morale zgraditi zapornice. Na poti nazaj smo si panoramsko vožnjo okoli otoka zapomnili predvsem po skupini delfinov, ki so nas spremljali in se igrali z valovi, ki jih je ustvarjala naša ladjica. Po prihodu v pristanišče mesta Krk smo imeli še nekaj časa za sprehod po mestu in kepico sladoleda. Za prijetno izkušnjo, ki smo jo doživeli, se gre zahvaliti izjemni ekipi Turistične agencije Autentica in njenim zaposlenim, saj smo dan zaključili tako, kot smo ga začeli – z nasmehom na obrazu in pripravljeni na nove podvige, ki jih bo v naslednjih mesecih pripravilo društvo DPŽ AJDA Borovnica.

Za DPŽ Ajda Borovnica Špela Bizjak