Logar pomeni taborišče. Danes je to naselje na Dolu pri Borovnici. Je pa bilo tu nekaj časa med drugo svetovno vojno taborišče za italjanske ujetnike. Četrtkovo jutro je bilo zelo lepo. Tako sončno, umito. Vstala sem zgodaj in ocenila, da si lahko privoščim malo jutranjega teka. Šla sem po ulici mimo nogometnega igrišča, nato levo mimo jašk, malo na mah in nazaj. Že za tja sem na desni strani opazila veliko lepih, rdečih makovih cvetov. Za nazaj sem tri utrgala. Morala sem paziti, da niso bili ušivi. Ti makovi cvetovi so v meni zbudili povezave in me opominjali cel teden. Ko je bilo tu taborišče, so baje mrtve ujetnike metali v jaške. Makove cvetove ("poppies)" pa si zapenjajo, mislim da, v Veliki Britaniji. Morda spomin na izkrcanje v Normandiji. Morda opomin proti vojni. Morda spomin na kaplje krvi. Kot bi makovi cvetovi v jaškah zrasli v spomin na umrle ujetnike, spomenik proti vojni ali kot kaplje krvi. Zato bi bilo lepo, da bi postavili kakšno obeležje, da je bilo tu taborišče in so tu ljudje trpeli ter nekateri umrli. Morda so tu trpeli tudi tisti, ki so ujetnike trpinčili ali čuvali. Tako se nakaže, da odpuščamo, da nam je žal, da se poravnamo. Da ne prekrijemo zemlje samo z našimi hišami in vrtovi, družinami in otroškim veseljem.

Alenka Gabrovšek