Sobota, 27. maj, je bila za sošolke in sošolce generacije 1969/1977 osnovne šole Borovnica poseben dan. Ob 40. obletnici valete smo se podali na izlet. Ideja se je porodila spontano, aktivnosti so stekle in vabila so bila odposlana. Vsaka potrditev udeležbe nas je navdušila in z velikim veseljem smo preštevali prijave. Nismo pa pozabili niti na naše žal že pokojne sošolce, zato smo na predvečer našega popotovanja organizatorji izleta s svečami in cvetjem obiskali grobove Vojka Štuklja, Janeza Koširja in Gabrijela Turšiča ter razredničarke Angele Tortič. In končno je napočilo težko pričakovano majsko jutro, ko nas je 31 sošolcev in sošolk krenilo z avtobusom proti Beli krajini. Že prvi stiski rok, objemi, navdušenje so pokazali, da se bomo imeli nadvse lepo. Sošolke smo poskrbele za dobrodošlico s sladkimi in tudi tekočimi dobrotami, ki so zjutraj zares teknile.
Pot nas je najprej vodila v krajinski park Lahinja, kjer nas je dobrovoljna gospa seznanila z naravnimi in zgodovinskimi posebnostmi tega območja. V mlinu je celo zmlela nekaj moke iz zrnja, zaigrala nam je na gudalo, mi pa smo zapeli in zaplesali kolo. Obiskali smo Veliki Nerajec, muzej v Metliki ter – ne boste verjeli – vinsko banko. Dobra volja in zadovoljstvo sta naraščala iz trenutka v trenutek, vedno več smo si imeli povedati, vedno bolj smo se smejal in zabavali. Na avtobusu sta se izmenjavala pesem in klepet. Zdelo se nam je, kot da smo šele pred kratkim zapustili šolske klopi, kot da ni minilo od takrat že štirideset let. In ko smo zares sedli na šolske stolčke v Osnovni šoli Brihtna glava, smo bili pravi, pravcati učenci. Ob učiteljici, ki je preverjala naše znanje in nas strogo gledala, smo se nasmejali do solz. Bili smo enotni, da je bil to vrhunec izleta. Seveda smo dan zaključili z dobrim kosilom, ki smo si ga po tako pestrem dnevu tudi zaslužili. Napisali smo še razglednico razredničarki Mariji Marinč, ki jo bomo ob priliki tudi obiskali in ji poročali o našem izletu. Ob slovesu se je v marsikaterem očesu utrnila solza sreče in bili smo enotni – to moramo še ponoviti.
Marjetka Rot v imenu organizatorjev



