V izbruhu epidemije vraničnega prisada oz. antraksa na Barju je po poročanju naših virov do sedaj poginilo že 13 govedi. Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) sporoča, da je njhov uradni veterinar v zvezi z izbruhom odredil vse potrebne ukrepe: vse živali na območju distrikta so bile preventivno cepljene, prav tako lastniki prizadetih čred, živali, ki so bile v stiku s poginulimi, so bile zdravljene z antibiotiki in konec avgusta je bila na območju Blat uvedena še karantena. Ali so živali obolele, ker so pile vodo iz Ljubljanice, pristojni organi še ne morejo potrditi. Naravno okolje, kjer se bakterije razvijejo, so ravno močvirna področja in tam, kjer potoki in reke občasno poplavljajo. Bolezen ponavadi izbruhne v poletnem času, ko so živali na paši. Paličasta bakterija Bacillus anthracis v neugodnih razmerah, zlasti ob stiku z zrakom, tvori spore, ki so zelo odporne. V zemlji lahko preživijo več desetletij, v sušnem obdobju pa vsaj dve leti. Trava, seno, slama, itd. utegnejo biti na območjih, tako imenovanih distriktih vraničnega prisada, kontaminirani s sporami. Zato je Državno središče za nadzor bolezni, po potrditvi epidemije, določilo nov distrikt, ki obsega: Verd, Blatno Brezovico, Sinjo Gorico, Dol pri Borovnici in Bistro. Po podatkih iz VOLOS je v distriktu skupno 21 gospodarstev z 880 govedi, 5 gospodarstev z 19 prašiči in 4 gospodarstva s 117 drobnice in 4 gospodarstva s 117 drobnice. Na območju bo potrebno v nadaljnjih 50-ih letih izvajati zaščitne ukrepe za preprečevanje pojava in širjenja bolezni. Med te ukrepe spada preventivno cepljenje dovzetnih živali, ki se tod pasejo ali krmijo s krmo, ki izvira iz distrikta. "Glede na to, da se je bolezen pojavila na območju, ki je poplavno in ki je preko vodnih poti povezano s predhodnimi distrikti in da spore povzročitelja vraničnega prisada (B. anthracis) lahko v tleh preživijo tudi več kot 50 let, verjetnost nadaljnjih pojavov na območju ni izključena," je v oceni tveganja še zapisala UVHVVR.

Damjan Debevec