Drugi dan smo se do sitega najedli zajtrka ter se odpravili na pohod na Stari vrh. Sonce in klanec sta nas pošteno segrela. Po povratku je sledilo kosilo in počitek. Ko smo se odpočili, smo si ogledali čebelnjak in čebele, zraven pa izvedeli kar nekaj zanimivosti o njih. Kasneje nas je gospodar Janez odpeljal na travnik, s seboj pa pripeljal kobilo Mišo. Vsak otrok je pogumno sedel nanjo in jezdil z najširšim nasmehom na obrazu. Potem smo odšli tudi v hlev s kravami. Tudi tukaj ni bilo izjeme; vsi otroci so brez strahu stopili k kravi Tepki in jo pomolzli kot pravi profesionalci. Po večerji smo se podali na krajši sprehod po vasi, nato pa se utrujeni odpravili v postelje.

Zadnji, tretji dan, smo pozajtrkovali, takoj za tem pa je gospodarica Jerneja zamesila testo za kruh, ob tem pa smo ji seveda vsi pomagali. Testo je počivalo približno eno uro, medtem pa je zagorelo v stari krušni peči. Vmesni čas smo porabili za pakiranje kovčkov in igro na igrišču. Ko je testo dovolj vzhajalo, si je vsak naredil svoj hlebček. Medtem ko se je kruh pekel, smo si krajšali čas s sprehodom do travnika, kjer je stala velika češnja, ravno pravšnja za igro v senci in otroci so imeli možnost opazovati kmeta Gašperja pri obračanju sena s pajkom. Čas nas je pregnal na kosilo, nato pa je po nas že prišel avtobus. Poslovili in zahvalili smo se vsem gospodarjem, sedli na avtobus in se odpeljali polni lepih vtisov proti domu.

Na železniški postaji so nas nestrpno pričakali starši s solzami sreče v očeh, otroci so jim skočili v objem, zraven pa jim izročili čisto sveže pečen kruh.

Čeprav je bilo na kmetiji naporno, smo si bili enotni, da smo zares uživali, se veliko novega naučili ter med seboj stkali čisto nove čarobne vezi in se še bolj povezali.

Za vrtec zapisala Nika Zorman