• Kolo je v naseljih na razdalji do 5 km od vrat do vrat najhitrejše prevozno sredstvo.

• Kolo ne povzroča prometne gneče in ga je mogoče parkirati tako rekoč kjerkoli.

• Kolo, še posebej, če je zložljivo, je mogoče spraviti v avto ali na vlak.

• Kolesarjenje je zdravo, krepi naš srčno-žilni sistem, pljuča, odpornost, noge, pa tudi ramenski obroč in roke.

• Na kolesu se lahko v hipu spremenimo iz popotnika v obiskovalca, ne da bi s tem povzročali prometne zastoje.

• Kolo je tiho kot miška in ne spušča izpušnih plinov.

• Na kolesu otroci razvijajo psiho-motorične sposobnosti ter širijo obzorja svojega prostora in socialnih stikov.

• Kolesarjenje v urbanem okolju spodbuja razvoj sposobnosti za hitro odločanje v kompleksnih prometnih situacijah.

• Kolesarjenje v tretjem življenjskem obdobju pomaga pri ohranjanju občutka za ravnotežje, ohranjanju telesne kondicije in ohranjanju socialnih stikov.

• Kolesarjenje v službo zmanjšuje bolniške odsotnosti in povečuje produktivnost zaposlenih.

• Pri kolesarjenju se sproščajo »hormoni sreče« in v primerjavi z vožnjo osebnimi avtomobili, avtobusi in vlaki omogoča tudi bolj intenzivno doživljanje okolice in narave.

• Nenazadnje pa kolesarjenje tudi ne povzroča dodatnih izpustov plinov, ki segrevajo ozračje in je torej zaželeno tudi z vidika preprečevanja z ravnanji ljudi povzročenega spreminjanja podnebja.

Vse to so razlogi, da je kolesarjenje vse bolj popularno ne le kot zvrst rekreacije ali športna aktivnost, temveč tudi kot način prevoza v službo in na izobraževanje ter po raznih opravkih. Zato si je Evropska unija kot eno prednostnih usmeritev na področju prometa in mobilnosti zadala, da izboljša integracijo kolesarstva v prometni sistem, v prvi vrsti z izboljšanjem infrastrukture za varno, neposredno in udobno pot s kolesom od doma do službe ali šole ter po opravkih v bližnji okolici. Temu sledimo tudi v Sloveniji in zato je bil pomemben del evropskih sredstev v zaključujoči se evropski finančni perspektivi namenjen tudi zgradnji varnih, neposrednih, neprekinjenih in udobnih povezav med urbanimi središči in okoliškimi kraji. Tudi kolesarske povezave Borovnica–Breg, ki je sestavni del Barjanskega kolesarskega omrežja.

Kolesarjenje seveda ni samo način prevoza v službo, na delo in po opravkih. Je tudi zelo priljubljena oblika rekreacije, pa naj gre za različne vrste gorskega kolesarjenja, vse bolj popularno »makadamanje« oz. vožnjo z makadamskim cestam posebej prilagojenimi kolesi, tradicionalne skupinske in individualne vožnje s »cestnimi specialkami«, vožnje po BMX stezah, »pump-track poligonih« in kolesarskih parkih ali pa bolj ali manj intenzivno potepanje z mestnimi kolesi po bližnji in daljni okolici. In »navadnim« kolesom se v zadnjem času v vse večjem številu pridružujejo tudi njihove »električne« izvedenke, s čimer se vse bolj širijo potenciali kolesarjenja. Vse več je tudi turistov na kolesih, ki odkrivajo naravne in kulturne znamenitosti na kolesih ter kolesarskih popotnikov, ki se ne ustrašijo več sto in celo več tisoč dolgih razdalj pri spoznavanju sveta s kolesa. Tako ali drugače, s kolesa je drugačen ne le pogled na svet, drugačno od sivega vsakdana prometnih zastojev, gneče in stresa je tudi doživljanje sveta s kolesa.

Promociji vseh oblike in zvrsti kolesarjenja je namenjen Svetovni dan kolesarjenja, ki ga obeležujemo 3. junija. V Občini Borovnica smo se odločili, da se letos pridružimo vsesplošni kolesarski evforiji po koncu »Dirke po Italiji«, pred »Maratonom Franja«, začetkom »Dirke po Sloveniji« in tradicionalnega »Argonavtskega maratona«. Na ta dan tako organiziramo prireditev »BOROVNICA KOLESARI 2023«. Namen prireditve je, da se ta dan čim več prebivalcev in obiskovalcev občine usede na kolo, prekolesari sam ali v družbi kolikor mu pač paše ter se udeleži tudi enega od dogodkov v sklopu prireditve, s katero želimo opozoriti na vsesplošen pomen kolesarjenja in seveda tudi na to, da bomo lahko med Borovnico in Bregom lahko kmalu uporabljali prvo sodobno kolesarsko povezavo v občini, sofinancirano s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Na prireditvi se nam bo pridružil tudi znani nekdanji kolesarski as Jure Pavlič, dvakratni zmagovalec Dirke po Jugoslaviji in udeleženec poletnih olimpijskih iger leta 1984 v Los Angelesu. Intervju z njim si lahko preberete v tej številki Našega časopisa,. Z njim boste lahko tako stari kot zelo mladi obeh oz. vseh spolov, tako kolesarsko dobro pripravljeni kot tisti, ki kolesa že dolgo niste zajahali, kolesarili po Borovnici in njeni bližnji ali širši okolici. Samo zase primerno »turo« oz. dogodek si morate izbrati s programa, ki ga objavljamo spodaj. Seveda pa ste, predvsem seveda mlajši in najmlajši, vabljeni tudi na poligon spretnostne vožnje in poligon poznavanja prometnih predpisov v organizaciji ZŠAM Vrhnika.

Slovesno bomo svojemu namenu predali še eno s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj dokončano operacijo – Kolopark Borovnica, ki je sestavni del projekta LAS Barje z zaledje »KOLOPARKI-UČILNICE KOLESARSKIH VEŠČIN. KŠD Superpotencial bo prikazal pravilno tehniko vožnje oz. »pumpanja« in organiziral nagradna tekmovanja v več starostnih kategorijah.

Vsi obiskovalci in ne le aktivni udeleženci dogodkov boste v sklopu prireditve imeli možnost brezplačnega osnovnega servisa vaših koles v izvedbi mojstrov iz vrst JP KPV d. o. o., ki preko projekta ZERO WASTE oz. »Staro za noro« poskrbijo tudi za to, da stara odslužena kolesa dobijo novo življenje.

Ob tej priliki se zahvaljujemo vsem, ki so pripomogli k organizaciji in verjamemo tudi uspešni izvedbi prireditve. Žal bo ta v primeru slabega vremena odpadla. Seveda vsi upamo, da do tega ne bo prišlo. (OB)