Novembra 2014 se je nad Igom odprlo nebo in večji del občine je bil dalj časa poplavljen. Pri nas se je Borovniščica na nekaterih mestih že začela razlivati po cesti in ogrožati najbližje stanovanjske bloke.  Če bi se velik nevihtni oblak  utrgal samo nekaj kilometrov bolj zahodno, bi poplave verjetno prizadele tudi našo občino. Od takrat dalje vodstvo občine močno pritiska na koncesionarja za urejanje vodotokov, podjetje Hidrotehnik d. d., da očisti in poglobi strugo Borovniščice, ki je bila nazadnje delno očiščena leta 2012.  Koncesionar se je zdaj končno lotil del in že očistil rastlinje ter poglobil strugo med mostovoma na Ljubljanski cesti in Cesti v Jele, v naslednji fazi pa bo to izvedel še do Fenolita.
Gre predvsem za odvoz proda, ki ga je nanesla voda in ne za pravo poglabljanje struge, saj slednje zgolj pospeši vodni tok in s tem ogrozi nižje ležeče kraje. Tudi vegetacije se ne odstrani v celoti, ker je bivališče ptic, ki nam ne le ščebetajo, žvrgolijo in pojejo, temveč se tudi v veliki meri prehranjujejo z insekti. Tako na Borovniščici kot tudi Prušnici in Ohonici je še iz časa gradnje nove železniške proge takoj po II. svetovni vojni precej manjših zadrževalnikov, ki so zanemarjeni oz. v slabem stanju in precej zasuti. Občina tako kot v ostali del vodotoka legalno ne more posegati, saj je celotno področje urejanja voda v pristojnosti države.

Lani smo dobili idejno študijo celovitega urejanja Borovniščice, ki kot možne ukrepe poleg obnove obstoječih zadrževalnikov opredeljuje tudi inženirsko-biološke rešitve, suhe zadrževalnike, ureditev manjših in večjih razlivnih območij, ponovno naturalizacijo dela struge ter ukrepe za zmanjšanje vodne erozije v gozdovih in zadrževanje padavinske vode na mestu nastanka itd. Prihodnje leto bomo naročili izdelavo podrobne celovite študije upravljanja z vodami, ki bo upoštevala načela celovitega trajnostnega upravljanja voda in pristop “zelene infrastrukture” pri zmanjševanju poplavne ogroženosti ter podrobno po prioritetah opredelila tudi ukrepe za  njeno zmanjšanje. Z izdelavo študije in izvedbo protipoplavnih ukrepov Direkcija  RS za vode tudi v naši občini pogojuje izdajanje soglasij, ki so potrebna pri pridobivanju gradbenih dovoljenj.

Država, v pristojnosti katere je sicer urejanje vodotokov, se do tega obnaša mačehovsko, saj bi zgolj za tekoče čiščenje in vzdrževanje vodotokov v Sloveniji potrebovali letno vsaj 25 milijonov evrov, država pa jih je v zadnjih letih namenila med 5,7 in 12. Za ukrepe upravljanja z vodami bo tako treba najti način, kako skromna občinska sredstva oplemenititi s sredstvi države in EU, ki so namenjena razvoju zelene infrastrukture. Tovrstni projekti pa zahtevajo sodelovanje več občin z raziskovalnimi institucijami, koncesionarji in pristojnimi državnimi službami na področju varstva narave in okolja, urejanja prostora, kmetijstva itd.

AK