Borovničani so spomine na letošnje martinovo obujali še vse tja do konca novembra. Omislili so si celo novega patrona – Martina Zamudnika, kateremu so se navsezadnje priporočili tudi na tradicionalnem koncertu Štinglcov. Po njihovih besedah so s koncertom sicer malce zamujali, saj da je mlado vino že dolgo dozorelo, a nič ne de, saj ga v šolskih prostorih tako ne bi smeli okušati. Poleg tega gre pri Štinglcih, ki jih zadnje leto uri Alja Pešak, za "staro, preizkušeno sorto", ki se vedno prileže. Tako tudi tokrat, ko so se na domiselno okrašenem odru občinstvu predstavili z venčkom narodnih (deloma po izboru zamudnika Martina), od En starček je živel pa Bratci veseli vsi do Kob sodov ne blo, z njimi pa so zaigrali še Slavčki iz Kužnice ter Kvintet trobil Nauportus Vrhnika. Prva zasedba velja za avtohtono borovniško sorto, ki prisega na narodno-zabavne viže, medtem ko gre pri kvintetu pod umetniškim vodstvom Blaža Kovača za mešano zasedbo Borovničanov in Vrhničanov, ki melodije iščejo tudi čez lužo (Rosamunda, Can't take my eyes off you …). Množično so v goste tokrat prihlačali iz sosednje, brezoviške občine. Pretežno moški pevski zbor društva upokojencev Podpeč - Preserje ohranja status mešanega zbora z vsaj enim ženskim glasom, ki pa v nasprotju s Štinglci tu ni v vlogi zborovodje. To funkcijo opravlja Pavle Svete. Zapeli so nam marsikaj, tudi Nazaj, nazaj v domači kraj, ob čemer bi kdo nemara pomislil, da se jim toži po starih časih skupne, borovniško-preserske občine. Kakšni bi bili po nekem alternativnem razvoju lokalne samouprave lahko dandanes domači zbori, so nam dali okusiti čisto pri koncu, ko so zapeli skupaj z gostitelji Štinglci.

Damjan Debevec, foto: DD