Kako bi opisali podjetje Mikrozelenje Šebenik? Kaj vas loči od konkurence na trgu? 

Smo manjše lokalno podjetje iz Borovnice, kjer vzgajamo sveže mikrozelenje in jedilno cvetje. Smo pionirji na tem področju in trenutno največji v Sloveniji. Pestra izbira, prilagajanje kupcem, dobri odnosi s strankami in inovativnost nas loči od drugih.

Kako se je začela vaša podjetniška pot? S katerimi začetnimi težavami ste se morali spopasti na začetku? 

Pred desetimi leti sva iskala poslovno idejo, ker sva imela željo, da greva na svoje. Po mnogih poskusih sem našla na spletu dva Slovenca, ki sta takrat živela na Novi Zelandiji in sta vzgajala mikrozelenje. Ideja se nama je zdela res super in po začetnih poskusih vzgoje sva se navdušila in se odločila, da bo to prava izbira.

Prvi izziv je bil najti prostor, ko smo ga našli, pa smo morali popolnoma prenoviti celo zgradbo, kar je bil takrat kar velik zalogaj. Boštjan je praktično pol leta vsak dan delal, da je preuredil celotno poslopje do te mere, da smo lahko pričeli z vzgojo. Inja je bila takrat še dojenček, tako da je bilo treba usklajevati še to plat družine.

Kateri izdelek je bil prvi, ki je prišel na trg? 

Grah, sončnica, redkvica. S temi vrstami sva tudi delala prve poskuse vzgoje, ker so okusne, hitro vzgojljive in bolj enostavne za vzgojo. 

Ste bili takrat pionirji tega področja, ste imeli oz. imate danes konkurenco? 

Tako je, sva med pionirji vzgoje mikrozelenja in jedilnega cvetja v Sloveniji. ‘Garažarjev’, ki se odločijo malo vzgajati, je kar nekaj. Le malo pa je takih, ki vzgajajo malo na večje. Pri tem poslu je pomembna kritična masa, s katero sploh postaneš profitabilen.

Je mikrozelenje že dobro poznano ljudem?

Če primerjam z desetimi leti nazaj, nam je uspelo ta termin – mikrozelenje – kar lepo razširiti. Predvsem v gostinskem krogu to sedaj že vsi dodobra poznajo. 

Kakšne so prednosti mikrozelenja za potrošnika?

V prvi vrsti si vsak lahko sam doma vzgoji mikrozelenje ali kalčke, tako da ima lahko svoj vrt ne glede na to, ali ima vrt zunaj ali ne. Mikrozelenje so mlade rastlinice zelenjave, zelišč in drugih rastlin, ki popolnoma razvijejo klične, včasih pa tudi prve prave liste. V povprečju vsebuje od 4- do 6-krat več hranil, kot odrasle rastline iste vrste. Ker so to tudi zelo okusne rastlinice, obogatijo prav vsako jed. 

Kako bi opisali timsko dinamiko v podjetju? Kaj je ključ do uspešnega sodelovanja znotraj ekipe? Kakšen je danes vaš kolektiv, koliko je zaposlenih? 

Brez medsebojnega sodelovanja in delovanja nam ne bi uspevalo. Tu si enostavno moramo pomagati med seboj. Ko se prične sezona nabiralništva, se obseg dela toliko poveča, da je treba biti hiter in učinkovit, da se vsak dan delo naredi. Trenutno nas je pet redno zaposlenih, eden pogodbeno, pomoč mojih staršev, ko se prične delo zunaj (delo na njivah, nabiralništvo, sušenje cvetja ...) ter Mojca, kot zunanja sodelavka, ki skrbi za socialna omrežja.

Katere izdelke ponujate danes? 

Preko 30 vrst svežega mikrozelenja, sveže jedilno cvetje, divje rastline (nabiralništvo), suho jedilno cvetje, potem pa preko spletne trgovine prodajamo tudi vse za domačo vzgojo mikrozelenja in kalčkov (semena, substrat, posodice ...). Sedaj pa dodajamo v spletno trgovino tudi druge izdelke, da popestrimo izbiro v naši spletni trgovini (kuverte, papirje in pisma s semeni, Daily Organko za dnevne organske odpadke, pokrovi za fermentiranje, knjige z recepti, pršilke …).

Kako je z izdelki, kot so suho cvetje, sveže jedilno cvetje? Kakšen odziv je med potrošniki?

Za suho jedilno cvetje smo ustvarili svojo znamko – Bloomy, ki je bila lepo sprejeta med kupci. Začelo se je s sušenjem viškov svežega cvetja, ki smo ga vzgojili, sedaj pa povpraševanje presega našo zmožnost vzgoje, tako da veliko suhega cvetja tudi uvozimo. 

Kje vse lahko uporabimo mikrozelenje?

Lahko bi rekla, da kjerkoli. Če pa rečemo tako za začetek, pa definitivno dodatek v solate, sendviče, na obložene kruhke, burgerje, na enolončnice, testenine, rižote ... Se pa mikrozelenje jé surovo, torej brez kakršnekoli obdelave, ker tako zagotovimo največji vir vseh hranil.

Kako bi opisali delo z mikrozelenjem? Kaj vse je treba imeti, da to človek spremeni v biznis?

Idejo, cilj, vero v to, kar delaš, ter vztrajanje. En del je operativni del – del vzgajanja mikrozelenja, to zdaj naše punce obvladajo. Drugi del je pa poslovni del, ko je treba pa na drugi strani še vse to prodati in iskati nove stranke. To pa je moja domena.

Na katere projekte ste najbolj ponosni? 

V lanskem letu sem bila prepoznana kot ambasadorka za ženske podjetnice na podeželju v okviru evropskega projekta Fliara. Izbrana sem bila tudi med 40 podjetnic v program AWE, preko CEED-a, kjer imamo možnost mentoriranja za vsa svoje izzive, s katerimi se soočamo.

Kdo je vaša povprečna stranka oz. naročnik?

Odvisno, o katerem segmentu govorimo. Pri sveže mikrozelenju in cvetju chefi v restavracijah, gostilnah. Pri segmentu za vzgojo doma pa je to oseba, ki ima rada sveže in doma vzgojeno zelenje, s katerim si obogati svoj jedilnik.

Kdo vse od priznanih gostincev vam zaupa? V katerih restavracijah lahko morda najdemo vaše mikrozelenje?

Da ne bomo poimensko, veliko restavracij, hotelov, gostiln od Ljubljane, Kranjske Gore pa do Portoroža. Trenutno zalagamo med 130–140 lokacij.

Ste prisotni tudi v tujini? Kje in na kakšen način?

Tudi. Nekaj je posameznikov iz bližnjih držav, ki so se odločili, da bodo pričeli z vzgojo mikrozelenja v njihovi državi, pa so od nas kupili tečaj (ki smo ga še imeli pred časom na voljo, v katerem smo imeli posneto vse, kako postaviti posel z mikrozelenjem), sedaj pa kupijo tudi semena.

Najbolj pa nas veseli, da nam je uspelo skleniti posel s francoskim podjetjem, ki proizvaja sire. Le ti eno vrsto svojega sira ovijejo v suho jedilno cvetje, kar doda še nek poseben vonj in okus siru. To je pri njih prava specialiteta. Mi pa smo se za njih prilagodili in ustvarimo mešanico cvetja po njihovih željah.

Kakšen je postopek za sodelovanje s strankami, od začetne ideje do končnega izdelka?

Za gostince imamo vedno dovolj kapacitet in vzgojenega mikrozelenja, tako da sprejmemo vsako novo stranko. Prav zdaj se nam obeta posel, da bomo sveže mikrozelenje vzgajali tudi za italijanski trg. Pri večjih strankah za suho cvetje pa je pred sklenitvijo posla vedno kar nekaj dogovarjanja, pogajanja za končno ceno in pa testiranja različnih mešanic.

Je kdaj prišlo do trenutka, ko ste razmišljali, da bi prenehali z dejavnostjo in podjetje zaprli?  

Ja, med korono se nam je posel dobesedno zaustavil. Prvi tedni so bili res dramatični in zelo pesimistični. Potem pa sva se nekako dvignila, postavila novo spletno trgovino, nekako preživela in sedaj posel dvignila še na višji nivo.

Kako ocenjujete, je lokalno okolje naklonjeno podjetništvu?  

Dobro. Vesela sem, da dobro sodelujemo z lokalnimi institucijami.

Kaj so izzivi, s katerimi težavami se srečujete? 

Včasih je izziv najti dobrega in zanesljivega dobavitelja. 

Kakšne podpore si želite od države, lokalnega okolja? 

Smo v fazi rasti, zato nujno potrebujemo pridobiti sredstva preko kakšnega razpisa. Kje pri teh stvari pa sploh začeti in kako priti do njih, no, to pa je vprašanje.

Na spletni strani lahko preberemo, da so vaši cilji visoki. Kakšna je vizija podjetja v prihodnosti? Kakšne so ključne usmeritve za naslednja leta? Je prostor ob Borovniščici še dovolj velik za vašo rast in ideje?

Res je. Jaz sem idejna vodja. Meni nikakor ne zmanjka idej, je prej izziv, kako to izpeljati. V prihodnje bo veliko fokusa na spletni prodaji. Ravno sedaj smo v fazi, ko bomo zamenjali spletno platformo in na novo postavili spletno stran, s fokusom tudi na izobraževalnem delu. Tudi spletna trgovina bo postala bolj uporabniku prijazna. Z Bloomyjem imamo tudi cilj, da se razširimo še na druge sirarje, pa čokoladnice ... Z letošnjim letom pa bomo ustvarili tudi paketke suhega cvetja za mladoporočence (za posipanje). Cilj pa je, da okrepimo in naredimo bolj zanimiv tudi segment obdarovanja podjetji – pripravili bomo katalog bolj zelenih, inovativnih daril, s katerimi bomo podjetjem, zavodom in raznoraznim ustanovam omogočili lepo in praktično obdarovanje njihovih strank. Prostor počasi postaja premajhen, vendar se vedno znamo prilagoditi in verjamem, da se bomo tudi tokrat.

Rok Mihevc