15. in 16. januarja leta 1986, pred 30 leti, je potekalo v Bohinju »31. Mednarodno FIS tekmovanje v smučarskih tekih«, ki je bilo pri takrat tudi prvič izvedeno kot svetovni pokal. Kandidatura in priprave so trajale več let. Delo in želje nekaterih, sedaj že pokojnih, smučarskih delavcev je bilo obrestovano.
Težavnost in obliko proge so zahtevali predpisi FIS. Projektiranje in zemeljska dela na 15 km dolgi progi so potekala več let. OK je pod vodstvom generalnega sekretarja Janeza Žitnika in predsednika Franca Bajta pripravil vse za nemoteno izvedbo tekmovanja.
Zima je dila tudi januarja leta 1986 zelo muhasta. Snega je bilo malo in tudi temperature so bile previsoke za pripravo proge za ta rang tekmovanja. Na Dobravi, kjer je potekala tekmovalna proga je bilo le približno 10 cm snega. Praktično je bilo potrebno na vso progo že več dni pred tekmovanjem navoziti in nagrabiti sneg iz okolice. Takrat so sodelovali vsi Bohinjci. Tudi pri sveti maši je duhovnik naproščal farane za pomoč pri pripravi proge in se je kasneje pomagal tudi sam. Tako je nastal 10 km dolg in 1 m širok bel trak, ki se je vil od Bistrice pa vse do Poljanskega polja.
Zaradi majhne količine snega na progi ni bilo mogoče uporabiti snežnih teptalcev za izdelavo tekaških smučin. Uporabili so lahko le motorne sani, ki so se takrat že uporabljale tudi pri nas. Bile so edine primerne za vleko sank, ki so oblikovale tekaški profil smučine. Uporabne so bile tudi za transport opreme in TV snemalcev po progi.
Za proge sta bila odgovorna Jože Žvan in Frenk Podlipnik skupaj s številnimi člani SK, ki so imeli dolgoletne izkušnje s pripravo tekaških prog.
Zadnji dan, po treningu, je priprava proge potekala celo noč. Za velika prizadevanja za pripravo proge v takšnih ekstremnih pogojih so bili organizatorji deležni veliko pohval tako od tekmovalcev kot od novinarjev. Tekmovanje je potekalo dva dni. Druga noč je bila hladnejša, sneg na progi je zamrznil in rešil organizatorje pred odpovedjo ekipne tekme.
Prizorišče in startno-ciljni prostor s stadionom za gledalce sta bila »za Becom« v bližini Danice. Vodja stadiona Franc Rozman in Karl Pirnat sta s številnimi pomočniki postavila veličasten prireditveni prostor v podobi, ki je v Bohinju ni bilo nikoli več. Snega ni bilo niti na stadionu s startom in ciljem. Za pripravo snega so poiskusili uporabiti celo snežni top, ki so ga pripeljali s smučišča v Begunjah.
Za potrebe tehnične službe so postavili štiri nove kontejnerje, ki jih je prispevalo Gradbeno podjetje Bohinj. V njih so bile instalirane naprave časomerilcev Timinga Mojstrana, računalniki Iskra-Delte, del tehnične pisarne s kopirnim strojem in naprave za Seljakovo ozvočenje. Na vrhu enega izmed kontejnerjev z ozvočenjem je stal napovedovalec tekme.
Za obdelavo rezultatov tekov v tistih časih še ni bilo ustreznih računalniških programov. Računalničarji Iskra-Delte pa so imeli takrat izkušnje le z obdelavo tekmovanj v alpskih disciplinah, za tekmovanja v tekih pa so za prvo računalniško obdelavo porabili kar nekaj dni priprav. Oblikovanje izpisa končnih rezultatov je namreč moralo ustrezati vsem pravilom FIS in zahtevam novinarjev. Računalniška obdelava podatkov je pri hitrosti objave rezultatov prinesla veliko prednost.
Celoten Bohinj je bil v zastavah 19 sodelujočih držav. Na tekmovanje so bili prijavljeni tudi tekmovalci eksotičnih držav: Grčije, Španije in daljne Avstralije, pa tudi Angleži, Američani in Kanadčani. Zastave teh držav je bilo takrat zelo težko dobiti tudi »na-posojo«. Visele so na prizorišču, pred pisarno OK in pa tudi na vseh hotelih, kjer so prebivali tekmovalci in novinarji.
Vse okrog organizacije se je dogajalo v prostorih Doma Joža Ažmana. Tam sta bili informacijska in tekmovalna pisarna za vse akreditacije tekmovalcev, novinarjev in gostov. Za vse potrebe tekmovalnih ekip so bile na voljo ekipe z Janezom Erčuljem, Janijem Žitnikom in Antonom Murovcem.
Novinarsko središče z vso potrebno opremo za kopiranje, faxi in telefoni je bilo postavljeno v Domu Joža Ažmana. Vodil ga je novinar ČP Dela Henrik Übelajs, ki je imel mednarodne izkušnje z novinarji. Ekipa z domačinom Marjanom Ravnikom je skrbela za številne novinarje iz celega sveta. Za potrebe novinarjev iz Skandinavije in Nemčije so omogočiti linije za direktne radijske prenose tekmovanj v živo, ki so bili tudi na programu slovenskega radija.
Protokol in pripravo prostorov na žrebanjih, sprejemih za goste, prizoriščih tekmovanja in razglasitvi rezultatov je z ekipo sodelavcev skrbel Janko Rozman. Grafično podobo tekmovanja in značko tekmovanja je oblikovalka Sergeja Ažman Lapajne, kot svojo študijsko nalogo. Izdelane so bile posebne značke in kompleti medalj z znakom prireditve. Tisk biltenov in razmnoževanje rezultatov je omogočilo grafično podjetje Mladost iz Zagreba. Za izdelavo značk in dekoracije je skrbel Jože Rozman. Vsi člani organizacijskih ekip so bili napravljeni v enotna oblačila, vse po vzoru takratnih velikih tekmovanj pri nas. Želja bohinskih organizatorjev je bila, postati eden od štirih velikih: Kr. Gora, Planica, Pohorje in Bohinj.
Na startu je bila vsa takratna svetovna elita. Iz La Brresseja v Franciji, kjer je bilo tekmovanje na 30 km štiri dni pred našim, so se vsi tekmovalci skupaj z novinarji pripeljali na Brnik s posebnim letalom. Vsi so v času tekmovanj bivali v Bohinjskih hotelih in penzionih.
Žrebanje startnih številk je bilo v veliki dvorani Doma Joža Ažmana. Vodil ga je tehnični delegat FIS-a Franco Nones. Po žrebanju so računalničarji Iskra-Delte izpisali in razmnožili startne liste za vse prisotne. Na startni listi tekmovanja na 15 km dolgi progi v klasični tehniki je bilo prijavljenih 116 tekmovalcev iz 19 držav vsega sveta. Med njimi je bilo na startu tudi 14 domačih tekačev. Bohinjci svojih predstavnikov nismo imeli.
Favorita tekmovanja sta bila takrat vodilna v skupnem seštevku svetovnega pokala, Šved Gunde Svan z 75 točkami oz. tremi zmagami in drugi Rus Vladimir Smirnov z 43 točkami. Takoj za njima je bil Šved Torgney Mogren z 27 točkami v SP FIS-u.
Prvi dan tekmovanja je bil prvi na cilju, po 15 km dolgi in zahtevni progi, Šved Mogren, ki je za pičlih osem desetink sekunde prehitel favorita, sotekmovalca Svana. Favorit Rus Smirnov je zaradi padca na smuku s Telečnice precej zaostal in bil na koncu zgolj 19.
Drugi dan je v ekipnem tekmovanju na razdalji 4 x 10 km startalo 18 štafet iz 14 držav in 4 kombinirane štafete. Proga je bila zaradi hladne noči precej ledena. Zmaga je za 5,2 sekunde pripadla Švedom pred Rusi in Norvežani. Jugoslovani v sestavi Kršinar, Čarman, Klemenčič in Grajf so bili deseti.
Vse sodniške ekipe za izvedbo vrhunskega tekmovanja so bile domače. Smučarski sodniki iz Smučarskega kluba Bohinj, s potrjenimi zveznimi licencami, so pod vodstvom Stanka Hodnika opravljali vse odgovorne naloge na startu, cilju in na vzporednih meritvah. Kontrole na progi je vodil Metod Malej.
Tekmovanje v tekih na takem nivoju, je vsem predstavljalo novost; tako programsko kot tehnično. Računalniških programov, kot jih poznamo danes, takrat še ni bilo. Veliko programerskega časa in sugestij vodstva tekmovanj je bilo potrebnih, da so bili podatki za FIS in zahtevno novinarsko srenjo vrhunsko pripravljeni.Meritve časov in obdelavo rezultatov so izvajali merilci iz Timinga Mojstrana in računalničarji Iskra-Delte iz Kranja. Za vrhunsko ozvočenje je poskrbel Roman Seljak. Napovedovalec za gledalce je bil Franek Trefalt. Vsi zunanji izvajalci so imeli izkušnje iz Kranjske gore in Planice. Za pripravo ustreznih pogojev za tehnične ekipe in inštalacije je bil odgovoren Stanko Ažman.
Direktnega TV prenosa takrat, kljub velikim prizadevanjem, ni bilo zaradi tehničnih ovir. Je pa vsak dan, v večernem času, TV Ljubljana poslala v svet reportažo s posnetki tekmovanja, ki so jih zmontirali v Ljubljani. Kamere ob progi so se vozile z motornimi sanmi, ki so bile takrat prvič pri nas uporabljene za takšen namen.
Tekmovanje, kot je svetovni pokal, je bilo zahtevno tudi po logistiki in transportu, tehničnih službah, oskrbi z električno energijo, reševalni službi, zdravstveni službi, telefonskih linijah za radijske prenose in gostinski oskrbi. Za transfer tekmovalcev z in na letališče je vodil Miro Mulej. Za namestitve po hotelih sta skrbela Cene Resman in Janez Šporar. Domači Zdravstveni dom in dr. Jakob Bahun so skrbeli za zdravniško službo. Gorski reševalci Bohinja so bili na vseh nevarnih mestih na progi, ki je bila zaradi majhne količine snega še toliko bolj nevarna. Za opremo prizorišč z električno energijo in tehnične inštalacije sta s svojima ekipama skrbela Stanko Dobravec in Mirko Košnik. Redarska služba na prireditvi in varovanje sta bila v rokah Vlasta Torunčiča.
Na tekmovanju so bili med gosti tudi prireditelji naslednjega prizorišča tekmovanja za svetovni pokal iz Obersdorfa v Nemčiji. Pohvalili so našo organizacijo, si ogledali naše rešitve in povabili ekipo našega OK na njihovo prireditev, ki je sledila v februarju tistega leta. Delegacija se je z veseljem udeležila njihovega tridnevnega tekmovanja. Ogledali so si takrat nov prekrasen objekt na izteku njihove velikanke, ki služi tudi kot stadion za teke.
Generalni pokrovitelj tekmovanja je bila Zavarovalnica Folksam iz Švedske, ki je opremila štartne številke. Na startnih številkah je bil tudi napis Bohinj 86. Pokrovitelji tekmovanja so bila tudi vsa bohinjska in mnoga slovenska podjetja takratnega časa: Almira, GP Bohinj, Hoteli Alpetour, Žito Lesce, Železarna Jesenice, Elan, Alpina ... Med glavnimi pokrovitelji je bili domači LIP Bled, ki je z opremo za stadion in z dopusti delavcev največ prispeval k vrhunski organizaciji tekmovanja. Seveda je k temu neizmerno pripomoglo tudi voluntersko delo domačinov, ki so s svojim prostovoljnim delom dokazali, da je mogoča organizacija tudi tako velikega tekmovanja. Predsednica OK Bogomila Mitič je dala veliko priznanje vsem organizatorjem za dosedanje večletno delo pri organiziranju smučarskih tekmovanj. Rekla je, da je to fenomen, ki ga ni mogoče videti nikjer več.
V spominih imamo tudi precej pokojnih delavcev, ki so v letih pred prvim svetovnim pokalom »držali gor« bohinjsko smučarijo – oba Joža in Franca Podlipnika, Franca Vojvodo, Ceneta Resmana, Bena Lazarja – in pokojne organizatorje vseh petih svetovnih pokalov – Janeza Žitnika, Franca Bajta, Franca Repinca, Mirka Košnika, Antona Murovca in mnoge druge.
Na koncu pa še poziv – Bohinj ima na področju zimskih športov dolgo in bogato zgodovino, čas bi bil, da se še ohranjeni ostanki in arhivi te bogate zgodovine zberejo in shranijo v kakšnem od bohinjskih muzejev.
ZGODOVINA FIS MEDNARODNA TEKMOVANJA IN SVETOVNIH POKALOV V SMUČARSKIH TEKIH V BOHINJU
1961-1963 – Smučarski klub Bohinj organizira mednarodna FIS tekmovanja v smučarskih tekih.
1966-1985 – Organizacijski komite Bohinj 20 let neprekinjeno organizira mednarodna FIS tekmovanja v Bohinju, pridobiva izkušnje in reference za organizacijo Svetovnega pokala FIS.
Tekmovanja so bila vedno dobro obiskana. Sodelovalo je vedno do 11 držav, tudi z udeležbo do 100 tekmovalcev.
1977 je potekal v Bohinju neuradni Svetovni pokal, ki je bil takrat kot preiskusno tekmovanje za nastajajoča tekmovanja FIS za svetovni pokal v smučarskih tekih.
1986. 15.-16. jan. – 1. SVETOVNI POKAL FIS-WC, OK Bohinj; sodeluje 19 držav, 100 tujih in 16 domačih tekmovalcev, tekma v smučarskih tekih 15 km klasično in v štafetah 4 x 10 km, moški, Boh. Bistrica – FIS proga Dobrava.
1987. 9.-10. januar – Mednarodno FIS tekmovanje, Alpski pokal, OK Bohinj; 12 držav, smučarski teki 15km klasično in v štafetah 4 x 10km, moški, Boh. Bistrica – FIS proga Dobrava.
1987. 12.-13. december – Alpski pokal, organizira OK Bohinj skupaj z TSK Dol, tekmi v biatlonu na 10 in 20 km, moški, na Rudnem polju, na progi pripravljeni za svetovni pokal.
1987. 16. december – 2. SVETOVNI POKAL FIS-WC, OK Bohinj; sodeluje 11 držav, tekma v smučarskih tekih 10 km prosto, ženske, na Rudnem polju na Pokljuki, ker v dolini ni bilo snega.
1988. 14.-15. december – 3. SVETOVNI POKAL FIS-WC, OK Bohinj; sodeluje 12 držav, tekma v smučarskih tekih 30 km prosto in v štafetah 3 x 10 km, moški, na Voglu, ker v dolini ni bilo snega.
1990. 24.-25. februar – 4. SVETOVNI POKAL FIS-WC, OK Bohinj; sodeluje devet držav, tekmovanje v smučarskih tekih 15 km prosto in štafetah 3 x 5 km, ženske, na Voglu, ker v dolini ni bilo snega.
1991 in 1992 v SLO ni bilo tekmovanj zaradi pravila FIS, da so tekme le vsako drugo leto.
1993. 15. januar – 5. SVETOVNI POKAL FIS-WC, OK Bohinj; sodeluje 11 držav, tekma c smučarskih tekih 15 km prosto, na Voglu, ker v dolini ni bilo snega.
1994. 15 dec. – 6. SVETOVNI POKAL FIS-WC, OK Bohinj; tekmovanje v smučarskih tekih 15 km prosto, ženske, je bilo odpovedano, ker niti Vogel niti Pokljuka nista imela snega.
Stanislav Ažman
