Dragi dnevnik,

piše se leto 2013. Slovenija, moja domovina, se spoprijema s hudimi težavami, katerih vir naj bi bila predvsem ekonomska kriza, po mojem mnenju pa predvsem kriza vrednot, ki se kaže in čuti kot pomanjkanje družbene odgovornosti na vseh ravneh naše družbe, posledično pa pomanjkanje zaupanja do državnih ter lokalnih institucij, nenazadnje nezaupanje do kogarkoli in česarkoli. 

V tem tednu sta se mi vtisnili v spomin dve povedi, ena izražena preko medija: "Da bo prišlo do sprememb, je potrebno, da se zamenja generacija." in druga, slišana v dialogu s sobivajočimi v sodobni družbi: "Danes je težko biti mlad." Prva poved je v meni vzbudila vprašanje: zakaj "starejši" čakajo, da pridejo mladi, mladi pa čakamo, da pride naš čas? Zakaj ne bi začeli že vsi skupaj? Sedaj! "Starejši" z vzgledom, da prenehajo ponavljati napake, ki so nas pripeljale do točke, kjer smo, mlajši pa z odločnim "Ne!" apatiji in ravnodušnosti, ki nas preveva.

Ni težko biti mlad, težko pa je gledati pomanjkanje sodelovanja in optimizma tako med mladimi kot tudi starimi. 

Katja Sodja, članica DMB