Projekt je zasnovan na kulturni dediščini, s katero se vrtčevski otroci že od začetka šolskega leta spoznavajo. V zgodbi o Vidku sta režiserki zamenjali živali, ki v izvirniku pomagajo malemu dečku do nove srajčke, z ženskami, od katerih se vsaka ukvarja z enim od tradicionalnih poklicev.

Prva žena, s katero se je Videk srečal, je bila kmetica, ki je ostrigla svojo ovco in dala volno Vidku. Ker ni vedel, kaj naj z volno, ga je napotila k predici. Ta je volno spredla in stkala v platno ter Vidka poslala naprej k šivilji. Šivilja je platno ukrojila in sešila Vidku novo srajčico.

Vidka so se bratci in sestrice zelo razveselili, ko je prišel domov v novi srajčki. Od veselja so skupaj zaplesali. Vidkove sorojence je zaigrala najmlajša folklorna skupina plesalcev KUD Triglav Srednja vas, na harmoniki pa jih je spremljal Jaka Taler.

Za glasbeno spremljavo med igrico sta poskrbela pevski zborček, ki so ga prav tako sestavljale vzgojiteljice, in citrarka Ana Ogrin. Scenografijo je naslikala Renata Intihar Loncnar. V avli pred dvorano so delavci vrtca, ki niso bili udeleženi pri igrici, pripravili pogostitev.

Pred začetkom predstave je v avli potekal tudi božični sejem Vrtčevskega sklada, kjer so starši prostovoljci prodajali izdelke, ki so jih v vrtcu zbirali v novembru. To je bil drugi sejem, prvi je že zadnjo soboto v novembru potekal v prostorih Mercatorja na Bohinjski Bistrici.