Projekt smo učencem predstavili 22. aprila (na dan Zemlje). Pogovorili smo se o podnebnih spremembah, o posledicah teh sprememb, o tem, kaj lahko mi storimo, da bo bolje, ter o dejstvu, da smo zanje delno krivi tudi sami. Vsak si je izbral namen svojega teka: tekli smo za vse, ki nimajo dovolj pitne vode, ki prehodijo kilometre daleč do pitne vode, ki so jih prizadele naravne katastrofe … Poleg tega, da so otroci o tem razmišljali, so se o tem problemu pogovarjali tudi z drugimi, varčevali so z vodo, ugašali luči, ločevali odpadke … Vsak lahko naredi le majhen korak, vendar so vsi ti majhni koraki potrebni in nepogrešljivi, da vsi skupaj naredimo velik korak k boljši prihodnosti.

Takoj po prvomajskih počitnicah se je tek pričel. Na polju smo postavili table, ki so označevale razdalje. Otroci so poskušali preteči čim več kilometrov. Vsak je tekel po svojih zmožnostih. Tako je med uro športa vsak pretekel od nekaj 100 m pa vse tja do 4 km. Vsak pretečen meter vsakega našega učenca je štel v končni rezultat. Tako kot veliko šol po Sloveniji smo tudi mi po svojih zmožnostih pripomogli k graditvi kroga solidarnosti okrog Zemlje. Koliko so otroci pretekli? 686 km. In kar je še pomembneje – k temu so pripomogli prav vsi. Brez le enega izmed njih bi bil ta rezultat manjši. Ali je bilo otrokom težko teči? Ne, pokazali so veliko volje, tekli brez prisile in kar je za učitelja verjetno najlepše, po uri teka prosili, če lahko odtečejo samo še enkrat.

Otroci, super ste bili in pohvala gre prav vsakemu posebej!

Mojca Odar