Čebele so letos sicer dobro prezimile. Zaradi tople pomladi je sadno drevje zacvetelo zgodaj, a je bilo takrat čebel še premalo. Po 10. aprilu se je začelo dolgotrajno deževje, ki je trajalo skoraj šest tednov, in čebele so zaradi mraza, vetra in dežja ves čas ostale brez hrane. Ob nizkih temperaturah in dežju namreč ne letijo iz panjev, in kdor jih v tem času ni krmil, je ostal brez njih. Edino upanje, ki še ostaja, je, da zacvetita lipa in kostanj in bodo čebele lahko nabrale nekaj hrane zase, manj ali nič pa tudi za čebelarja ter posledično za ljubitelje medu. Čebele namreč potrebujejo naravno hrano, saj jim le s sladkorno raztopino čebelar ne more dati vsega, kar potrebujejo.

Kljub vsem težavam je predsednik društva Bogdan Rupnik v sklopu festivala cvetja goste dvakrat popeljali po čebelarski poti. Pri Čučkovem čebelnjaku na Bitnjah jim je Mišo Serajnik izčrpno predstavil zgodovino bohinjskega čebelarstva. Na Brodu pa je ob svojem čebelnjaku življenje čebel in način dela z njimi opisal Andrej Rožič. Udeležence izleta je še pogostil z domačimi dobrotami, med katerimi ni manjkalo medu in medenih dobrot.

V Kulturnem domu v Stari Fužini je istočasno potekala čebelarska razstava z naslovom Od Strgarja do danes. V soboto, 14. junija, smo ob dnevu odprtih vrat v čebelarstvu bohinjski čebelarji svoje delo s čebelami predstavili na tržnici na Bohinjski Bistrici. Na ogled smo postavili čebelarsko opremo in opazovalni panj s čebelami. Obiskovalcem, med katerimi je bilo kar nekaj turistov, tudi tujih, smo odgovarjali na številna vprašanja, lahko so se založili z raznimi brošurami in poizkusili med in medene pijače.

Bogdan Rupnik