Pred zadnjimi državnozborskimi volitvami je Stranka modernega centra nagovarjala volivce s sloganom »Sprememba potrebuje podporo« ali drugače povedano »Čas je za spremembe«. Ironično je, da so volilci močno podprli te »spremembe«, ki so temeljile na etičnosti in morali, ki naj bi bila vodilo omenjene stranke. Po več kot letu in pol pa je stanje vlade, ki jo v večini sestavlja SMC, po moji oceni porazno. Še posebej s stališča občin, za katere ta vlada meni, da so breme državi, in vodi politiko v smeri uničevanja lokalne samouprave.

Značilnost te vlade je tudi, da so gospodje in profesorji, ki so v vladi našli veliko obvodov, kako zaobiti predpise, da so varni na fakultetah, hkrati pa delujejo kot politiki, svetovalci in podjetniki. V politiki pa delujejo kot dvoličneži, ki razpredajo o etiki in morali, a jo na vsakem koraku sami kršijo. Medtem pa navadni smrtniki, ki niso profesorji v politiki, dnevno živijo z nizkimi plačami ter davčnimi in drugimi inšpekcijami, ki jih pošiljajo prav vladni gospodje. Ti nas izsiljujejo in pišejo naročena ekonomska in pravna mnenja za svoje potrebe in potrebe svojih pajdašev ter kot bogovi ždijo na svojih piedestalih in se potuhnjeno smejijo izza svojih davčnih blagajn. Ko pa jih dobijo »s prsti v marmeladi«, pa še naprej delijo nauke, namesto da bi prevzeli odgovornost in odstopili.

Gledamo jih za govorniškimi odri, na katerih so napisi, da so Slovenci in da iščejo rešitve in da ne jamrajo, ampak njim je lahko, ko imajo podjetniške zaslužke, vsako rešitev pa, ki jo najdejo, jo najdejo le zase osebno, ne pa za preprostega, delavnega in poštenega Slovenca. Govorijo o svojih uspehih, pa čeprav so to uspehi drugih. In boljše številke v slovenskem gospodarstvu niso njihova zasluga, temveč zasluga izvoza, ki je delo pridnih rok ljudi, ki se dnevno borijo za zaslužek mimo aktualne politike.

Menim, da je čas takšne politike minil, saj ji nihče več ne verjame. Edini, ki spoštujejo to vlado, so ministri sami. A oni žive v lastnem prepričanju, da so Slovenci, da iščejo rešitve in da ne jamrajo. To poudarjam kot dejstvo, da tudi Slovenski župani ne jamramo in iščemo rešitve, a žal nismo nikoli uslišani, še celo več, po vseh naporih nam je ostal le poziv, da naj finančni minister Mramor odstopi, a seveda njegov »šef« Cerar poziva niti ne prebere. Samozagledanost brez primere. O sebi namreč meni, da je slovenski cvet in ne težava vseh nas Slovenk in Slovencev, ki ob aferi za afero postajamo apatični in nemočni spremljamo, kar se dogaja.

Ob tem sem prepričan, da ta vlada ne bo odstopila, saj bodo znali zase sproducirati tisoče pravnih in ekonomskih mnenj, ki si jih bodo zaračunali in plačali – z našim, davkoplačevalskim denarjem. Saj je več kot očitno, da je »nova politika« te vlade umirjena sredinska politična elita, ki je zaljubljena v pridobivanje denarja, ki ni njihov. Poudarjajo pa centralistično državo, kar pove že samo ime stranke – Stranka modernega centra, in na račun obubožanja periferije, obuti v lakaste čevlje, prihajajo iz kvazi političnih in akademskih soban. Zato je moje sporočilo gospodu Cerarju, da naj kot Slovenec jamra, naj ne dela več škode Sloveniji in naj odstopi skupaj z vso svojo vlado.

Župan Franc Kramar