V začetku junija so na prijetnem predpoletnem druženju v Ribnem zbrali uporabniki, njihovi asistenti, sorodniki in strokovno osebje zavoda za pomoč, osebno asistenco in oskrbo Žan. Zavod, ki nosi ime po sinu ustanoviteljice in obenem pomeni kratico za »živeti aktivno in neodvisno«, ima sicer  sedež v Radovljici, z več kot sto zaposlenimi pa nudi asistenco že 51 uporabnikom, ki prihajajo z območja Zgornje Gorenjske, tudi iz Bohinja, in širše. Srečanja se je udeležil tudi župan Jože Sodja.

Kot je povedala strokovna vodja Andreja Pirc, je zavod pred dobrima dvema letoma ustanovila Doroteja Komac iz Bodešč, ki se je kot mama gibalno oviranega sina spopadala s številnimi preizkušnjami, tudi pri iskanju primernih in kompetentnih osebnih asistentov.

»Asistenco za Žana sem želela, ker se zavedam, da je zanj dobro, če je vpet tudi v zunanje okolje in nima stikov le z ožjim domačim krogom najbližjih,« je povedala Doroteja Komac, tudi sama osebna asistentka. »O svojem zavodu sem začela razmišljati prav na podlagi lastnih izkušenj; iz prakse sem vedela, kaj potrebujem kot uporabnik in tudi kot asistent. Predvsem se mi zdi pomembno, da se med seboj vsi poznamo, da so odnosi dobri, da se pogovorimo in si vzamemo čas drug za drugega,« je poudarila.

»Še kako je pomembno, kdo je tisti, ki zjutraj – ali zvečer – potrka na vrata uporabnika,« pa dodaja strokovna vodja zavoda Andreja Pirc. Za enega uporabnika namreč pogosto, odvisno od števila ur, ki jih pridobi z odločbo, skrbi več asistentov. Pa tudi, če je ta le eden, včasih odide na dopust ali zboli. In takrat je pomembno, da na njegovo mesto stopi nekdo, ki ga uporabnik pozna.

Direktorica in strokovna vodja pa tudi uporabniki in njihovi svojci so župana seznanili z delom zavoda in osebno asistenco nasploh. »Veliko novega sem izvedel in razumem, da od lokalnih skupnosti pričakujete več sodelovanja. Trudili se bomo, da bomo storili več,« je zbrane nagovoril župan, zadovoljen, ker se je srečanja udeležilo tako veliko asistentov, uporabnikov in njihovih svojcev, predvsem pa, da je po dolgem obdobju epidemije vendarle prišel čas, ko se spet lahko družimo tudi v živo.