V Kranjskem gledališču bodo v nedeljo, 3. decembra, na oder postavili slovensko krstno izvedbo velike svetovne uspešnice Teror. Pod dramsko besedilo se je podpisal Ferdinand von Schirach, sicer odvetnik, specialist za kazensko pravo, in z njim osvojil gledališke odre po vsem svetu ter veliko medijsko pozornost. Njegova drama odpira vrsto etičnih in moralnih vprašanj o politiki, pravu, človekovih pravicah in psihologiji sodobne družbe, ki živi v stalnem strahu pred novimi terorističnimi napadi, pred potovanji, pred življenjem ...
Kot je na novinarski konferenci povzela dramaturginja Žanina Mirčevska, gre za zgodbo o vojaškem pilotu Larsu Kochu, ki je sestrelil ugrabljeno civilno potniško letalo in s tem ubil vseh 164 potnikov, vendar z namenom, da bi rešil 70.000 obiskovalcev nogometnega stadiona, kamor so teroristi nameravali strmoglaviti ugrabljeno letalo. »Res je, tehtal je življenje z življenjem, ampak je poskusil izbrati manjše zlo. Tehtal je tudi, kaj bi se zgodilo, če ne bi ukrepal. V procesu − in to je moč tega teksta − pa vidimo, da stvari niso tako preproste,« pravi Žanina Mirčevska. »V procesu nastajanja te predstave smo veliko govorili o tem, kaj bi se zgodilo, če vojaški pilot ne bi ukrepal. Bi potem imel na vesti tudi tistih 70.000 ljudi?«
Dva konca, odloča občinstvo
Posebnost tega dramskega besedila je, da je avtor predvidel, da na koncu predstave, potem ko se skozi sodni proces, ki ga spremljamo na odru, zvrstijo argumenti tako za obsodbo kot za oprostitev obtoženega, o tem, ali je kriv ali ne, z glasovanjem odločijo gledalci. Glede na njihovo odločitev sta predvidena tudi dva možna konca predstave: razglasitev bodisi obsodilne ali oprostilne sodbe.
Žanina Mirčevska zanimivo dimenzijo tega besedila vidi v tem, da »avtor preda odgovornost gledalcu, ga povabi, da se sam postavi v glavo Larsa Kocha in tudi v pozicijo potnikov, ki so bili žrtvovani«.
Darja Reichman, ki v Terorju nastopa kot državna tožilka, pa meni, da to, kako se bodo o krivdi odločili gledalci, za to predstavo ni najbolj pomembno. »Želim si, da bi predstava sprožila debate, da bi se po tej predstavi pogovarjali, argumentirali stališča, razpravljali, v kakšnem svetu živimo in zakaj živimo v takem svetu. Kaj naredimo, da bi bil ta svet drugačen? Zakaj sistem odpoveduje, mi pa na to vedno znova pristanemo in ne naredimo ničesar? Želim si, da bi se ljudje po tej predstavi pogovarjali in spraševali.«
Tudi režiser Eduard Miler vidi moč te predstave zlasti v argumentiranju. »To delo je za režiserja zelo zahtevno,« pravi Edvard Miler, »saj ima zelo malo prostora za ugledališčenje te predstave. Predstava te vrste lahko živi samo od močnega orožja argumenta.«
Julija, nagrada za igralsko stvaritev
Na današnji novinarski konferenci so napovedali še eno dejanje, ki se bo na odru kranjskega gledališča odvilo na dan premiere, takoj po zaključku predstave. Prvič bodo podelili nagrado julija; nagrado za najboljšo igralsko stvaritev, ki jo podeljujejo v sodelovanju s časnikom Gorenjski glas. Po vsaki predstavi v minuli sezoni se je občinstvo izrekalo o tem, katera igralska stvaritev jih je najbolj prevzela. Na podlagi preštetih glasov po vseh predstavah se je izpostavilo pet igralcev oziroma njihovih vlog, ki so dobili največ glasov občinstva. Med temi petimi se bo odločala tričlanska žirija, ki bo v prihodnjih dneh končno odločila, kdo bo prejemnik nagrade julija. Dobitnik nagrade bo ostal skrivnost vse do podelitve v nedeljo.
Opozorili so še na spletno stran teror.pgk.si, kjer vam algoritem na podlagi vaših odgovorov na nekaj vprašanj pove, kako boste verjetno glasovali, ko boste kot gledalec v Prešernovem gledališču Kranj na predstavi Teror nastopili v vlogi porote.
Kot je na novinarski konferenci povzela dramaturginja Žanina Mirčevska, gre za zgodbo o vojaškem pilotu Larsu Kochu, ki je sestrelil ugrabljeno civilno potniško letalo in s tem ubil vseh 164 potnikov, vendar z namenom, da bi rešil 70.000 obiskovalcev nogometnega stadiona, kamor so teroristi nameravali strmoglaviti ugrabljeno letalo. »Res je, tehtal je življenje z življenjem, ampak je poskusil izbrati manjše zlo. Tehtal je tudi, kaj bi se zgodilo, če ne bi ukrepal. V procesu − in to je moč tega teksta − pa vidimo, da stvari niso tako preproste,« pravi Žanina Mirčevska. »V procesu nastajanja te predstave smo veliko govorili o tem, kaj bi se zgodilo, če vojaški pilot ne bi ukrepal. Bi potem imel na vesti tudi tistih 70.000 ljudi?«
Dva konca, odloča občinstvo
Posebnost tega dramskega besedila je, da je avtor predvidel, da na koncu predstave, potem ko se skozi sodni proces, ki ga spremljamo na odru, zvrstijo argumenti tako za obsodbo kot za oprostitev obtoženega, o tem, ali je kriv ali ne, z glasovanjem odločijo gledalci. Glede na njihovo odločitev sta predvidena tudi dva možna konca predstave: razglasitev bodisi obsodilne ali oprostilne sodbe.
Žanina Mirčevska zanimivo dimenzijo tega besedila vidi v tem, da »avtor preda odgovornost gledalcu, ga povabi, da se sam postavi v glavo Larsa Kocha in tudi v pozicijo potnikov, ki so bili žrtvovani«.
Darja Reichman, ki v Terorju nastopa kot državna tožilka, pa meni, da to, kako se bodo o krivdi odločili gledalci, za to predstavo ni najbolj pomembno. »Želim si, da bi predstava sprožila debate, da bi se po tej predstavi pogovarjali, argumentirali stališča, razpravljali, v kakšnem svetu živimo in zakaj živimo v takem svetu. Kaj naredimo, da bi bil ta svet drugačen? Zakaj sistem odpoveduje, mi pa na to vedno znova pristanemo in ne naredimo ničesar? Želim si, da bi se ljudje po tej predstavi pogovarjali in spraševali.«
Tudi režiser Eduard Miler vidi moč te predstave zlasti v argumentiranju. »To delo je za režiserja zelo zahtevno,« pravi Edvard Miler, »saj ima zelo malo prostora za ugledališčenje te predstave. Predstava te vrste lahko živi samo od močnega orožja argumenta.«
Julija, nagrada za igralsko stvaritev
Na današnji novinarski konferenci so napovedali še eno dejanje, ki se bo na odru kranjskega gledališča odvilo na dan premiere, takoj po zaključku predstave. Prvič bodo podelili nagrado julija; nagrado za najboljšo igralsko stvaritev, ki jo podeljujejo v sodelovanju s časnikom Gorenjski glas. Po vsaki predstavi v minuli sezoni se je občinstvo izrekalo o tem, katera igralska stvaritev jih je najbolj prevzela. Na podlagi preštetih glasov po vseh predstavah se je izpostavilo pet igralcev oziroma njihovih vlog, ki so dobili največ glasov občinstva. Med temi petimi se bo odločala tričlanska žirija, ki bo v prihodnjih dneh končno odločila, kdo bo prejemnik nagrade julija. Dobitnik nagrade bo ostal skrivnost vse do podelitve v nedeljo.
Opozorili so še na spletno stran teror.pgk.si, kjer vam algoritem na podlagi vaših odgovorov na nekaj vprašanj pove, kako boste verjetno glasovali, ko boste kot gledalec v Prešernovem gledališču Kranj na predstavi Teror nastopili v vlogi porote.